30 LET
Premiki kazalcev, dobrodošla tema
V zgodovini je bilo sezonsko premikanje ure vselej neločljivo povezano s kriznim stanjem.
Odpri galerijo
Ena ura nazaj, pa ena ura naprej ... Do kdaj še? FOTO: ROMAN ŠIPIč
Ko so Slovenske novice pred tremi desetletji stopile na medijski trg, se niti slučajno niso izognile prispevkom in anketam o premikanju kazalcev – naprej ali nazaj.
Letos nas prvi premik ure, in sicer na poletni čas, čaka zadnjo nedeljo tega meseca, 28. marca 2021. Takrat bomo ob 2. uri kazalce prestavili za eno uro naprej, torej na 3. Drugo premikanje letos, in sicer na zimski čas, pa nas čaka zadnjo nedeljo oktobra, torej bomo kazalce ob 3.00 na 2.00 premaknili 31. oktobra 2021.
Premikanje ure torej bo, in kot vedno dvakrat!
Kakor koli; čeprav večina prebivalcev sezonsko premikanje ure sprejema kot nekaj naravnega, je vse prej kot to, v zgodovini pa je bilo vselej neločljivo povezano s kriznim stanjem. Prvi so kazalce na vrhuncu prve svetovne vojne prestavili Nemci in Avstrijci 30. aprila 1916, dve leti pozneje so jim sledili še na drugi strani Atlantskega oceana v ZDA. Po Avstro-Ogrski so pri nas drugič prehajanje na poletni čas uvedle nemške okupacijske sile spomladi 1941., nepriljubljeni ukrep pa je bil odpravljen po njihovem porazu štiri leta pozneje. V Sloveniji, takrat še v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, smo poletni čas uvedli leta 1983, da bi se poenotili z drugimi evropskimi državami. Te so se za takšen korak odločile konec sedemdesetih let zaradi energetske krize, ki je nastopila s podražitvijo nafte zaradi arabsko-izraelske vojne in iranske revolucije. Evropska unija je prehajanje poenotila leta 1996.
Četudi naj bi po kompromisnem predlogu, ki so ga Avstrijci pripravili med predsedovanjem EU v drugi polovici leta 2018, premikanje ure opustili leta 2021 – če bi se države odločile za poletni čas, bi jo zadnjič premaknili marca 2021; če pa bi izbrale sončnega (ali zimskega), bi to zadnjič storili oktobra 2021 –, pa še vedno ni jasno, kdaj bi Evropska unija lahko sezonsko menjavanje časa dokončno odpravila.
Evropskim državam se namreč ni uspelo poenotiti o tem, kateri čas bi bil primernejši – poletni ali zimski. Odločitev ni v pristojnosti EU, ampak posameznih držav članic, te pa imajo do tega vprašanja zelo različna stališča. Brez poenotenja pa bo spremembo težko uresničiti, saj si nihče v Evropi ne želi, da bi pri potovanju med državami menjali še časovni pas.
Letos nas prvi premik ure, in sicer na poletni čas, čaka zadnjo nedeljo tega meseca, 28. marca 2021. Takrat bomo ob 2. uri kazalce prestavili za eno uro naprej, torej na 3. Drugo premikanje letos, in sicer na zimski čas, pa nas čaka zadnjo nedeljo oktobra, torej bomo kazalce ob 3.00 na 2.00 premaknili 31. oktobra 2021.
Ena ura nazaj, pa ena ura naprej ... Do kdaj še? FOTO: K. E.
Premikanje ure torej bo, in kot vedno dvakrat!
Kakor koli; čeprav večina prebivalcev sezonsko premikanje ure sprejema kot nekaj naravnega, je vse prej kot to, v zgodovini pa je bilo vselej neločljivo povezano s kriznim stanjem. Prvi so kazalce na vrhuncu prve svetovne vojne prestavili Nemci in Avstrijci 30. aprila 1916, dve leti pozneje so jim sledili še na drugi strani Atlantskega oceana v ZDA. Po Avstro-Ogrski so pri nas drugič prehajanje na poletni čas uvedle nemške okupacijske sile spomladi 1941., nepriljubljeni ukrep pa je bil odpravljen po njihovem porazu štiri leta pozneje. V Sloveniji, takrat še v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, smo poletni čas uvedli leta 1983, da bi se poenotili z drugimi evropskimi državami. Te so se za takšen korak odločile konec sedemdesetih let zaradi energetske krize, ki je nastopila s podražitvijo nafte zaradi arabsko-izraelske vojne in iranske revolucije. Evropska unija je prehajanje poenotila leta 1996.
Četudi naj bi po kompromisnem predlogu, ki so ga Avstrijci pripravili med predsedovanjem EU v drugi polovici leta 2018, premikanje ure opustili leta 2021 – če bi se države odločile za poletni čas, bi jo zadnjič premaknili marca 2021; če pa bi izbrale sončnega (ali zimskega), bi to zadnjič storili oktobra 2021 –, pa še vedno ni jasno, kdaj bi Evropska unija lahko sezonsko menjavanje časa dokončno odpravila.
Evropskim državam se namreč ni uspelo poenotiti o tem, kateri čas bi bil primernejši – poletni ali zimski. Odločitev ni v pristojnosti EU, ampak posameznih držav članic, te pa imajo do tega vprašanja zelo različna stališča. Brez poenotenja pa bo spremembo težko uresničiti, saj si nihče v Evropi ne želi, da bi pri potovanju med državami menjali še časovni pas.
