Prepovedani Jurčec, Franc Šetinc pa o divjadi

»V najlepšem prostoru Društva slovenskih pisateljev, ki ga krasijo lestenca, stara lončena peč in štukature na stropu, s katerega je dobesedno odpadel bež omet na prisotne, je založniška hiša Prešernova družba predstavila nekaj svojih novih knjig,« so 4 junija 1991 poročale Slovenske novice.

V nadaljevanju s(m)o zapisali, da je v prisotnosti akademikov Janeza Milčinskega in Franca Zadravca pisatelj Ivan Potrč govoril o svojem zadnjem romanu Tesnoba, ki mu je dal pred desetimi leti, ko ga je že skoraj končal, naslov Upanje. »Gre za deloma avtobiografski roman, v katerem pisatelj opisuje razočaranje zaradi sveta, kakršnega smo ustvarjali,« so zapisale Slovenske novice. So pa na tiskovni konferenci uredniki Prešernove družbe govorili tudi o drugih svojih projektih, med drugim o novi zbirki Spomini in pričevanja, kjer bo kot prva izšla knjiga v treh delih Skozi luči in sence do takrat prepovedanega Rude Jurčeca. Kot zanimivost pa so bralci izvedeli, da se bo za avtorske pravice te knjige potegovalo kar 26 dedičev. Do takrat pa sta že izšli kaseta in knjižica z naslovom Svatbene pesmi naše divjadi, avtorja Franca Šetinca.