30 LET
Prva kapela v samostojni državi
V Rankovcih dobijo leta 1991 kapelo, posvečeno Karmelski Materi božji, posvetili pa so jo dve leti pozneje.
Odpri galerijo
Leto 1991 je bilo zanimivo leto. Veseli so bili tudi v Rankovcih v občini Tišina. Tistega leta so namreč prav oni dobili kapelo, posvečeno Karmelski Materi božji. To pa je bila prva kapela, zgrajena v samostojni Sloveniji, posvečena je bila leta 1993. Imenujejo jo tudi Majcanova kapela – po družini in njenih sorodnikih, ki so jo dali zgraditi.
So pa to bila tudi leta, kot piše dr. Božo Repe, redni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v posebni številki Mladine o rojstvu države, ko se je zgodila izrazita prelomnica v odnosih med Katoliško cerkvijo in državo.
»Z večstrankarskimi volitvami se je dialog Katoliška cerkev-država preselil v drugačne okvire. Leta 1991 je bila razpuščena komisija za verska vprašanja (leta 199 je bil imenovan urad za verske skupnosti), leta 1993 pa je bila ustanovljena mešana krovna komisija Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike Slovenije, ki naj bi proučila položaj Katoliške cerkve v Sloveniji in pripravila predloge za ureditev tega položaja,« zapiše Repe. Dodaja, da se stališče Katoliške cerkve, da (p)ostane enakovreden partner oblastem in z njimi razpravlja o »delitvi interesnih sfer«, torej neformalna državna cerkev, ne pa zgolj ena od institucij civilne družbe, ni spremenilo ter da so bila iztekajoča se osemdeseta leta in začetek devetdesetih edino obdobje v 20. stoletju, ko bi Cerkev in država razmerja lahko uredili na moderen, vključujoč način. Vendar je bila, tako Repe, socialistična oblast ob izteku za kaj takega prešibka, Katoliška cerkev pa – kljub Šuštarjevemu (nadškof Alojzij Šuštar; op. p.) prijaznemu obrazu – militantna in revanšistična ... in je začela nov cikel kulturnega boja, ki traja še danes.
So pa to bila tudi leta, kot piše dr. Božo Repe, redni profesor na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v posebni številki Mladine o rojstvu države, ko se je zgodila izrazita prelomnica v odnosih med Katoliško cerkvijo in državo.
»Z večstrankarskimi volitvami se je dialog Katoliška cerkev-država preselil v drugačne okvire. Leta 1991 je bila razpuščena komisija za verska vprašanja (leta 199 je bil imenovan urad za verske skupnosti), leta 1993 pa je bila ustanovljena mešana krovna komisija Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike Slovenije, ki naj bi proučila položaj Katoliške cerkve v Sloveniji in pripravila predloge za ureditev tega položaja,« zapiše Repe. Dodaja, da se stališče Katoliške cerkve, da (p)ostane enakovreden partner oblastem in z njimi razpravlja o »delitvi interesnih sfer«, torej neformalna državna cerkev, ne pa zgolj ena od institucij civilne družbe, ni spremenilo ter da so bila iztekajoča se osemdeseta leta in začetek devetdesetih edino obdobje v 20. stoletju, ko bi Cerkev in država razmerja lahko uredili na moderen, vključujoč način. Vendar je bila, tako Repe, socialistična oblast ob izteku za kaj takega prešibka, Katoliška cerkev pa – kljub Šuštarjevemu (nadškof Alojzij Šuštar; op. p.) prijaznemu obrazu – militantna in revanšistična ... in je začela nov cikel kulturnega boja, ki traja še danes.