30 LET
Prvi semafor odstranili okoli leta 1991
Semafor v Brežicah je bil prvi na Dolenjskem, nato so ga odstranili. Zakaj, še zdaj nihče ne ve zagotovo.
Odpri galerijo
V Londonu so prvi semafor, ki je bil plinski, postavili že leta 1868, prvega električnega pa 1912. v Salt Lake Cityju v Združenih državah Amerike.
Prvi semafor »na Dolenjskem«, kamor so Brežice v preteklosti večkrat napačno uvrstili, je bil postavljen v Brežicah 1970. Pred tem je leta 1966 semaforje namestila rudniška uprava na Senovem, in sicer na križišču ceste z rudniško železnico, istega leta pa so semafor dobili še v Brestanici ob železniškem prehodu pri termoelektrarni. Črnomelj je dobil prvi semafor v drugi polovici 1970., v Novem mestu so izkop za prvi semafor naredili 1971. in prve postavili naslednje leto. V Krškem so postavili devet semaforjev hkrati konec 1972., v Sevnici pa prvega 2009.
Prometna zakonodaja iz konca 60. let 20. stoletja je v Sloveniji dovoljevala opravljanje vozniškega izpita le v mestih z zadostno gostoto prometa in sodobno cestno signalizacijo. S tem je bil mišljen semafor. Da bi tudi Brežičani lahko opravljali vozniški izpit v svojem mestu, so aprila 1970. na križišču pri Občinski skupščini postavili semafor. Pobudo zanj je dala komisija za varnost prometa pri Občinski skupščini v Brežicah, del sredstev za semafor so prispevale delovne organizacije in del Avto-moto društvo Brežice.
Tako so Brežice postale »eno izmed redkih slovenskih mest, ki se bodo lahko postavila s sodobno ureditvijo nepreglednega križišča«. Svetlobne signalne naprave so kupili pri podjetju Telekomunikacije v Zagrebu, cena za posamezno pa je bila 70.000 dinarjev. Edini semafor v takratnih Brežicah je bil odstranjen prav okoli leta 1991, je v enem od spominskih prispevkov zapisala dr. Ivanka Počkar. Odgovora na vprašanje, zakaj, pa še vedno skoraj nihče ne ve zagotovo. Ena od razlag pravi, da zato, ker ga ni nihče upošteval!
Prvi semafor »na Dolenjskem«, kamor so Brežice v preteklosti večkrat napačno uvrstili, je bil postavljen v Brežicah 1970. Pred tem je leta 1966 semaforje namestila rudniška uprava na Senovem, in sicer na križišču ceste z rudniško železnico, istega leta pa so semafor dobili še v Brestanici ob železniškem prehodu pri termoelektrarni. Črnomelj je dobil prvi semafor v drugi polovici 1970., v Novem mestu so izkop za prvi semafor naredili 1971. in prve postavili naslednje leto. V Krškem so postavili devet semaforjev hkrati konec 1972., v Sevnici pa prvega 2009.
Prometna zakonodaja iz konca 60. let 20. stoletja je v Sloveniji dovoljevala opravljanje vozniškega izpita le v mestih z zadostno gostoto prometa in sodobno cestno signalizacijo. S tem je bil mišljen semafor. Da bi tudi Brežičani lahko opravljali vozniški izpit v svojem mestu, so aprila 1970. na križišču pri Občinski skupščini postavili semafor. Pobudo zanj je dala komisija za varnost prometa pri Občinski skupščini v Brežicah, del sredstev za semafor so prispevale delovne organizacije in del Avto-moto društvo Brežice.
Tako so Brežice postale »eno izmed redkih slovenskih mest, ki se bodo lahko postavila s sodobno ureditvijo nepreglednega križišča«. Svetlobne signalne naprave so kupili pri podjetju Telekomunikacije v Zagrebu, cena za posamezno pa je bila 70.000 dinarjev. Edini semafor v takratnih Brežicah je bil odstranjen prav okoli leta 1991, je v enem od spominskih prispevkov zapisala dr. Ivanka Počkar. Odgovora na vprašanje, zakaj, pa še vedno skoraj nihče ne ve zagotovo. Ena od razlag pravi, da zato, ker ga ni nihče upošteval!
Predstavitvene informacije
Komentarji:
09:00
Jesensko branje