30 LET
Prvi slovenski patent, ki še velja
Prvo prijavo zanj je vložila fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.
Odpri galerijo
Slovenija je članica Evropske patentne konvencije. FOTO: D. V.
Tri desetletja minevajo od takrat, ko je fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani vložila prvo prijavo za slovenski patent. Šlo je za izum vezja za napetostno zaščito napajanja integriranega vezja CMOS. Patent je bil podeljen 27. novembra 1992 in še vedno velja.
Slovenija je članica Evropske patentne konvencije od 1. 12. 2002. Po nekaterih podatkih na našem Uradu za intelektualno lastnino prejmejo v povprečju od 300 do 400 nacionalnih patentnih prijav na leto.
Po dosegljivih podatkih (še zdaleč ne celovitih, saj so evidence o tem dokaj zapletene za brskanje, pa tudi dovoljenja za kaj takega ni mogoče dobiti kar tako) največ veljavnih patentov, vpisanih v register patentov, ki ga vodi UIL, pripada skupini Gorenje. Sledijo Institut Jožef Stefan, Lek in Krka. V vrhu sta tudi proizvajalca gozdarske opreme Tajfun Planina in Uniforest s po 32 in 31 veljavnimi patenti.
Še kako pa drži, da pri nas v primerjavi s tujino patentnih vojn ni. »Sodnih postopkov zaradi kršitve na področju patentov je zelo malo. Tudi zato pri nas ni odmevnih zgodb,« je slišati. Ena odmevnejših, ki bi jo lahko uvrstili na ta seznam, je spor iz leta 2017, ki ga je zanetil Mojmir Flisek, ki je patentiral posebno obdelavo stranske stene smuči in je sodeloval pri pripravi smuči Ilke Štuhec.
Športnica je prišla na naslovnice – tudi Slovenskih novic – prav zaradi spora s tehnologom. Mojster je hotel v zameno le, da mu Ilkina ekipa zagotovi sestanek s Stöcklijem, ki izdeluje smuči zanjo. Računal je, da bo prodal smuči Švicarjem in zaslužil. Ilkina ekipa je svoje naredila, Švicarji pa se za Fliska niso zmenili, zato je tudi ostal brez sklenjenega posla. Je pa morala policija po Ilkine smuči, ki jih je užaljeni mojster zaplenil.
Šestindvajset let po prvi prijavi slovenskega patenta se je to dogajalo.
Še zdaleč pa ni zanemarljiv podatek, da trideset let star prvi slovenski patent še vedno velja!
Slovenija je članica Evropske patentne konvencije od 1. 12. 2002. Po nekaterih podatkih na našem Uradu za intelektualno lastnino prejmejo v povprečju od 300 do 400 nacionalnih patentnih prijav na leto.
Po dosegljivih podatkih (še zdaleč ne celovitih, saj so evidence o tem dokaj zapletene za brskanje, pa tudi dovoljenja za kaj takega ni mogoče dobiti kar tako) največ veljavnih patentov, vpisanih v register patentov, ki ga vodi UIL, pripada skupini Gorenje. Sledijo Institut Jožef Stefan, Lek in Krka. V vrhu sta tudi proizvajalca gozdarske opreme Tajfun Planina in Uniforest s po 32 in 31 veljavnimi patenti.
Še kako pa drži, da pri nas v primerjavi s tujino patentnih vojn ni. »Sodnih postopkov zaradi kršitve na področju patentov je zelo malo. Tudi zato pri nas ni odmevnih zgodb,« je slišati. Ena odmevnejših, ki bi jo lahko uvrstili na ta seznam, je spor iz leta 2017, ki ga je zanetil Mojmir Flisek, ki je patentiral posebno obdelavo stranske stene smuči in je sodeloval pri pripravi smuči Ilke Štuhec.
Športnica je prišla na naslovnice – tudi Slovenskih novic – prav zaradi spora s tehnologom. Mojster je hotel v zameno le, da mu Ilkina ekipa zagotovi sestanek s Stöcklijem, ki izdeluje smuči zanjo. Računal je, da bo prodal smuči Švicarjem in zaslužil. Ilkina ekipa je svoje naredila, Švicarji pa se za Fliska niso zmenili, zato je tudi ostal brez sklenjenega posla. Je pa morala policija po Ilkine smuči, ki jih je užaljeni mojster zaplenil.
Šestindvajset let po prvi prijavi slovenskega patenta se je to dogajalo.
Še zdaleč pa ni zanemarljiv podatek, da trideset let star prvi slovenski patent še vedno velja!
