30 LET
Rupel in Križman najbolje plačana župana
V devetdesetih so definirali županske plače, najvišja v prestolnici in Mariboru, najnižja v Osilnici.
Odpri galerijo
Župana naših dveh največjih mest, prestolnice Ljubljana dr. Dimitrij Rupel in štajerske prestolnice Maribor dr. Alojzij Križman sta bila v svojem času pred 26 leti daleč najbolje plačana od vseh županov Slovenije.
Takrat so namreč določili višino in koeficient izračuna plače. Rupel in Križman sta imela zaradi dejstva, da vodita mesti z več kot 100.000 prebivalci, daleč najvišji koeficient 9. Štiri leta po osamosvojitvi, ko je bila brezposelnost velika in so podjetja propadala kot po tekočem traku, smo bili še vedno v globoki krizi. Proizvajalci so na vse pretege iskali druge trge, saj je bilo območje nekdanje Jugoslavije v ognju. Takrat sta imela Križanič in Rupel osnovno bruto plačo 280.000 tolarjev, torej 1166 evrov.
Seveda pa omenjeni znesek ni vključeval prehrane, prevoza na delo in drugih dodatkov in ugodnosti, zlasti pa ne dodatka na delovno uspešnost, ki je lahko znašal celo do 75 % omenjene osnovne plače.
Z naštetimi dodatki vred sta prejemala vsak dobrih dva tisoč evrov na mesec. A tudi to ni resnična številka, po današnjih merilih je bila njuna takratna županska plača recimo okoli tri tisoč evrov ali več.
Županske plače so bile sicer določene med 156.000 in omenjenimi 280.000 tolarji.
Župani Krškega, Sevnice, Žalca, Kamnika, Brežic so imeli skoraj 250.000 tolarjev, kar znaša v osnovi 1041 €. Pravzaprav je bila razlika med plačo župana prestolnice in denimo Kamnika po svoje kar smešno mala.
Takrat je bila najmanjša občina Osilnica ob Kolpi, ki je štela 333 prebivalcev. Če bi župan opravljal svojo funkcijo poklicno, bi prejel 156.000 tolarjev, se pravi 650 €.
In glej ga, zlomka, recimo, da so bile določene osnovne bruto plače sprejemljive, spet bode v oči dodatek na delovno uspešnost, kar je pri županovanju kar težko dokazati.
Takrat so namreč določili višino in koeficient izračuna plače. Rupel in Križman sta imela zaradi dejstva, da vodita mesti z več kot 100.000 prebivalci, daleč najvišji koeficient 9. Štiri leta po osamosvojitvi, ko je bila brezposelnost velika in so podjetja propadala kot po tekočem traku, smo bili še vedno v globoki krizi. Proizvajalci so na vse pretege iskali druge trge, saj je bilo območje nekdanje Jugoslavije v ognju. Takrat sta imela Križanič in Rupel osnovno bruto plačo 280.000 tolarjev, torej 1166 evrov.
Seveda pa omenjeni znesek ni vključeval prehrane, prevoza na delo in drugih dodatkov in ugodnosti, zlasti pa ne dodatka na delovno uspešnost, ki je lahko znašal celo do 75 % omenjene osnovne plače.
Z naštetimi dodatki vred sta prejemala vsak dobrih dva tisoč evrov na mesec. A tudi to ni resnična številka, po današnjih merilih je bila njuna takratna županska plača recimo okoli tri tisoč evrov ali več.
Županske plače so bile sicer določene med 156.000 in omenjenimi 280.000 tolarji.
Župani Kopra, Novega mesta, Nove Gorice, Slovenj Gradca, Ptuja in Velenja so imeli koeficient 8,5 in so prejeli 265.000 tolarjev, dobrih 1100 €, realno seveda spet precej več.
Župani Krškega, Sevnice, Žalca, Kamnika, Brežic so imeli skoraj 250.000 tolarjev, kar znaša v osnovi 1041 €. Pravzaprav je bila razlika med plačo župana prestolnice in denimo Kamnika po svoje kar smešno mala.
Takrat je bila najmanjša občina Osilnica ob Kolpi, ki je štela 333 prebivalcev. Če bi župan opravljal svojo funkcijo poklicno, bi prejel 156.000 tolarjev, se pravi 650 €.
In glej ga, zlomka, recimo, da so bile določene osnovne bruto plače sprejemljive, spet bode v oči dodatek na delovno uspešnost, kar je pri županovanju kar težko dokazati.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro