Šestina Beograda je slovenska!

Že trideset let mineva, odkar je naša država samostojna, a več sto slovenskih umetniških del še vedno tiči v Beogradu, prestolnici nekdanje Jugoslavije.

Na znamenitem seznamu 313 predmetov premične kulturne dediščine so poleg originalov slovenskih filmov, med njimi vsi trije Kekci, tudi umetnine največjih umetnikov – Ivane Kobilca, Božidarja Jakca, Matije Jame, Riharda Jakopiča, Janeza Boljke, Lojza Dolinarja, Nikolaja Omerse in drugih. Pred razpadom nekdanje države so krasile veleposlaništva, rezidence in stanovanja, mnoge so si podarjali politiki in funkcionarji ali pa je šlo za donacije oziroma odkupe umetniških galerij in muzejev. To pa ni edina nasledstvena težava, ki se vleče že trideset let.

Treba je omeniti tudi kamenček iz sestava dolga našega zdajšnjega državnega proračuna. Od 28,6 milijarde dolga je namreč kar 1,7 milijarde evrov iz naslova prevzetih dolgov nekdanje SFRJ v procesu nasledstva po njenem razpadu ter prevzemov dolga pravnih oseb (Slovenskih železarn, Slovenskih železnic in drugih podjetij).

Je bil pa pred tridesetimi leti v Slovenskih novicah objavljen prispevek z naslovom Šestina Beograda je slovenska! – Delitev po vloženem.
Uredništvo je namreč pribeležilo, da se na veliko govori, »kako si bodo republike med seboj razdelile nekdanjo zvezno imovino«. Prispevek je omenjal, da Beograda niso gradili samo Beograjčani ali pa morda le Srbija, temveč vsi Jugoslovani.

​

»Morda ne bi bilo odveč, če bi kdo med Slovenci ugotovil, koliko je za ta beograjski 'blišč in bedo' prispevala Slovenija. Ta denar je naš, od vseh državljanov Slovenije, in ne bi bilo dobro, če bi se mu slovenska oblast odrekla. Čeprav ni njen, temveč od Slovencev … Še marsikaj bi se našlo, kar bi moralo v delitveno bilanco, samo pravi ljudje morajo začeti brskati po tem vprašanju,« so zapisale Slovenske novice oktobra 1991.