Slovenske čebele in Slakov Čebelar

V Sloveniji ima čebelarstvo dolgo tradicijo. Kot kmetijska panoga ima tudi izjemen socialni pomen. Čebela nas spremlja vse življenje.
Čebelarska zveza Slovenije je društvena, neprofitna strokovna organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov. Vanjo je vključenih več kot 200 društev in 16 regijskih zvez. Slovenske novice so v dozdajšnjih treh desetletjih namenjale veliko prostora čebelarstvu in ga bodo tudi vnaprej.
​

Težav v tej dejavnosti, ki združuje dobrih 7800 čebelarjev iz vse Slovenije, nikoli ne zmanjka. Tako je člane te dni razjezila možnost zmanjšanja zaščite čebel in drugih opraševalcev. Čebelarska zveza Slovenije je sporočila, da odločno nasprotuje kakršnemu koli zmanjšanju zaščite čebel in drugih opraševalcev, ob čemer je vlado pozvala, naj zavrne takšne predloge na evropski ravni.

To bi se lahko po opozorilih zveze zgodilo ob reviziji smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele. Kot so zapisali, naj bi se te dni sestal stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo v okviru Evropske komisije. Evropska agencija za varnost hrane EFSA namreč pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, Evropska komisija pa želi pridobiti stališča držav članic do sprejemljivega zmanjšanja velikosti čebeljih družin, ob upoštevanju pričakovane naravne variabilnosti.

Čebelarje pa je dodobra ponesel med ljudi Lojze Slak. Leta 1995 je namreč Ansambel Lojzeta Slaka izdal ploščo in kaseto z naslovom Čebelar, naslovna pesem je postala najbolj priljubljena domača viža in prejela še eno v nizu priznanj, in sicer diamantnega slavčka. Leto prej je ansambel izdal dvojno CD-ploščo in videokaseto z naslovom 30 diamantnih. Takoj so postali prodajni hit, založba Helidon je Slaku podelila diamantno ploščo za tri milijone prodanih nosilcev zvoka, Lojzeta Slaka pa so okitili z laskavim nazivom kralj polke.