30 LET
Slovenske novice kot strela z jasnega
Še vedno so mu pri srcu, z zadovoljstvom ostaja naš naročnik, pravi upokojeni zlatarski mojster iz Trbovelj.
Odpri galerijo
Če se le da, v svojem najljubšem časopisu ne zgreši nobenega sudokuja. FOTO: MARKO FEIST
Začetki trboveljske zlatarne Mešiček segajo v leto 1980. Jože Mešiček se je tistega leta le odločil za samostojno pot in odprl lastno podjetje. Sprva je bil sam za vse. Toda dela je bilo res na pretek: bili so to časi, ko sta v Trbovljah cveteli industrija in trgovina. Krog njegovih rednih strank se je zato vse bolj širil. Bili so obenem tudi časi, ko je bila cena čistega zlata nadvse ugodna, cena za gram je predstavljala namreč le tretjino današnje. In tudi Mešičkovo podjetje je cvetelo.
Bili so to časi, ko so bili pri njih že naročeni na Delo. Potem pa je prišla osamosvojitev in tudi Trbovlje se v novi družbeni ureditvi sprva niso najbolje znašle. Na srečo, bi človek lahko rekel, so slovenski medijski prostor takrat preplavile Slovenske novice. Ki so že kmalu postale tudi najbolj bran časnik na Slovenskem. Letos praznujemo 30 let!
Jože Mešiček se spominja, kako je kot strela z jasnega priletel med bralstvo tabloid, z neprimerno bolj sproščenimi in ne tako monotonimi vsebinami, »v katerem je bilo politike le za vzorec«, je premleval upokojeni mojster. »In ker se Slovenske novice, ki sem jim zvest vse od začetka, odtlej niso v tem smislu kaj prida spremenile, so mi zato še vedno tako pri srcu. Z zadovoljstvom ostajam še naprej vaš naročnik!« je dejal.
Če se le da, v svojem najljubšem časopisu ne zgreši nobenega sudokuja, prav tako tudi ne zadnje strani ter seveda Aljanine karikature. Prav Aljana Primožič Fridauer ter njena slovita karikatura sta bili ves ta čas zaščitni znak Slovenskih novic. Odkar je v zasluženi penziji, jo številni zelo pogrešajo. Med njimi je tudi Jože Mešiček, naš dolgoletni naročnik, dolga leta tako rekoč edini zlatar v Trbovljah, vse dokler ni šla po njegovi poti tudi hči Jerneja. Med zadnjimi generacijami izučenih zlatarjev je končala zlatarsko šolo v Celju in pred desetimi leti prevzela njegovo podjetje.
Bili so to časi, ko so bili pri njih že naročeni na Delo. Potem pa je prišla osamosvojitev in tudi Trbovlje se v novi družbeni ureditvi sprva niso najbolje znašle. Na srečo, bi človek lahko rekel, so slovenski medijski prostor takrat preplavile Slovenske novice. Ki so že kmalu postale tudi najbolj bran časnik na Slovenskem. Letos praznujemo 30 let!
Če se le da, v svojem najljubšem časopisu ne zgreši nobenega sudokuja. FOTO: MARKO FEIST
Jože Mešiček se spominja, kako je kot strela z jasnega priletel med bralstvo tabloid, z neprimerno bolj sproščenimi in ne tako monotonimi vsebinami, »v katerem je bilo politike le za vzorec«, je premleval upokojeni mojster. »In ker se Slovenske novice, ki sem jim zvest vse od začetka, odtlej niso v tem smislu kaj prida spremenile, so mi zato še vedno tako pri srcu. Z zadovoljstvom ostajam še naprej vaš naročnik!« je dejal.
Če se le da, v svojem najljubšem časopisu ne zgreši nobenega sudokuja, prav tako tudi ne zadnje strani ter seveda Aljanine karikature. Prav Aljana Primožič Fridauer ter njena slovita karikatura sta bili ves ta čas zaščitni znak Slovenskih novic. Odkar je v zasluženi penziji, jo številni zelo pogrešajo. Med njimi je tudi Jože Mešiček, naš dolgoletni naročnik, dolga leta tako rekoč edini zlatar v Trbovljah, vse dokler ni šla po njegovi poti tudi hči Jerneja. Med zadnjimi generacijami izučenih zlatarjev je končala zlatarsko šolo v Celju in pred desetimi leti prevzela njegovo podjetje.
