30 LET
Slovenske novice so bile nekaj svežega
Alenka Casagrande, znamenita osnovnošolska učiteljica matematike in fizike iz Zagorja ob Savi, je naročnica že vse od začetka.
Odpri galerijo
Naročnica Alenka pravi, da so Slovenske novice »na njeno kožo pisan časopis«. FOTO: N. B.
Alenka Casagrande je tista znamenita osnovnošolska učiteljica iz Zagorja ob Savi, ki je poučevala matematiko in fiziko, za nekatere zoprna predmeta, za druge manj. Vsekakor pa brez matematike in fizike v življenju ne gre, tega se pač moramo zavedati! Pa saj vemo, kaj se zgodi, kadar potegnemo iz žepa prazno denarnico ali pa se zagledamo v tisočere zvezde na temačnem nebu? Matematika in fizika.
Tako kot današnji učenci je med epidemijo tudi nekdanja učiteljica kar lepo doma in se pametno pazi. Če je bilo že njeno dozdajšnje življenje tako pestro, zakaj ne bi bil tudi preostanek njene prihodnosti prav takšen.
Bila je otrok druge svetovne vojne, v tej vojni pa so doživeli tragedijo in bili ob hišo. Tega človek pač ne more pozabiti. Tudi Alenka ne. Še danes se spomni, kako so iz goreče hiše le za las prinesli otroško obleko zanjo, da je imela sploh kaj obleči. »Prav zaradi tega imam fobijo pred ognjem; tudi zato ne dovolim, da se kuri kaj pred hišo …«
Po vojni je nastopila revščina, v obtoku so bile karte, vsak pa je dobil le malo mesa in še manj mleka, »ampak«, kot pravi, »je bilo vseeno lepo, saj smo bili vsi enaki in tako skromni«.
Kdor je skromen, ta danes velja za naivnega. Pa tudi enakost je več kot 70 let pozneje že izginila. Živimo pač v nekih povsem drugih časih … Ker pa je Alenka Casagrande že vse od začetka tudi naročnica na Slovenske novice, te pa praznujejo letos 30 let, odkar so začele izhajati, smo ugotavljali, da je tudi njen najljubši časopis iz nekega povsem drugačnega obdobja, neprimerno manj histeričnega in praznega, bolj empatičnega, iz obdobja, ko so se ljudje še slišali; bil je to čas osamosvajanja in čas, ko je Alenka na radiu zaslišala reklamo za Slovenske novice. »To bo nekaj novega in svežega!« si je rekla ter se za vekomaj naročila. Toliko let pozneje lahko zgolj ugotavlja, da še vedno prebere prav vsak članek, da niso Slovenske novice nič manj dolgočasne in da so pravzaprav na njeno kožo pisan časopis.
Tako kot današnji učenci je med epidemijo tudi nekdanja učiteljica kar lepo doma in se pametno pazi. Če je bilo že njeno dozdajšnje življenje tako pestro, zakaj ne bi bil tudi preostanek njene prihodnosti prav takšen.
Bila je otrok druge svetovne vojne, v tej vojni pa so doživeli tragedijo in bili ob hišo. Tega človek pač ne more pozabiti. Tudi Alenka ne. Še danes se spomni, kako so iz goreče hiše le za las prinesli otroško obleko zanjo, da je imela sploh kaj obleči. »Prav zaradi tega imam fobijo pred ognjem; tudi zato ne dovolim, da se kuri kaj pred hišo …«
Po vojni je nastopila revščina, v obtoku so bile karte, vsak pa je dobil le malo mesa in še manj mleka, »ampak«, kot pravi, »je bilo vseeno lepo, saj smo bili vsi enaki in tako skromni«.
Kdor je skromen, ta danes velja za naivnega. Pa tudi enakost je več kot 70 let pozneje že izginila. Živimo pač v nekih povsem drugih časih … Ker pa je Alenka Casagrande že vse od začetka tudi naročnica na Slovenske novice, te pa praznujejo letos 30 let, odkar so začele izhajati, smo ugotavljali, da je tudi njen najljubši časopis iz nekega povsem drugačnega obdobja, neprimerno manj histeričnega in praznega, bolj empatičnega, iz obdobja, ko so se ljudje še slišali; bil je to čas osamosvajanja in čas, ko je Alenka na radiu zaslišala reklamo za Slovenske novice. »To bo nekaj novega in svežega!« si je rekla ter se za vekomaj naročila. Toliko let pozneje lahko zgolj ugotavlja, da še vedno prebere prav vsak članek, da niso Slovenske novice nič manj dolgočasne in da so pravzaprav na njeno kožo pisan časopis.
