Slovenske novice so čisto njene

Življenje teče čisto prehitro. Česar se še najbolje zavemo, kadar nekoga opomnimo, kot smo z novico o okrogli obletnici Slovenskih novic opomnili Branka Štreklja, pa ne le tega domžalskega gradbenega inženirja, ampak tudi njegovi someščanki Branko Smrke in Berto Gornik. Vsi trije so naši naročniki že od začetka, dolgih in hvalevrednih 30 let. Tako dolgih, da človek kar ne more verjeti, da je minilo že toliko časa.

Kdor je imel pred tremi desetletji odprte oči, ta ne bo nikdar pozabil ne slovenske osamosvojitve ne rojstva Slovenskih novic. In četudi smo se od tistih dni že naučili, da ima celo zgodovina več obrazov, pa drži nekaj kot pribito, in sicer da sta hotela imeti zakonca Štrekelj vsak svoj časopis. In ker je imel Branko svoje Delo, je morala imeti tudi njegova Marija svojega. Zato je dobila Slovenske novice, ki so postale čisto njene.

»Spomnim se, da je bil v Slovenskih novicah objavljen sploh prvi sudoku pri nas,« je vzkliknil naš dolgoletni naročnik Branko ter med vrsticami namignil, da so ženine Novice vsaj malo tudi njegove. In še nekaj nam je zaupal: »Novice naj kar ostanejo takšne, kot so; nanje smo se povsem navadili!«

Branka Smrke in Berta Gornik pa sta, denimo, iz vrst tistih Domžalčank, ki so jima Slovenske novice omogočile, da sta vsaj za hip pozabili na zahtevno stvarnost. Komaj sta čakali na trenutek, ko sta lahko s časopisom v rokah odpotovali tja, kjer se že 30 let prepletajo tako zanimive zgodbe, ki jih pišejo človeške usode. Smrketovi, ki je delovala v finančni stroki, so Novice – po naporni službi in vzgoji otrok – pomenile edinstven čas zase; Berta Gornik pa nam je takole povedala: »Imela sem svojo vrtnarijo, delala po cele dneve, pa še ponoči, nekaj sem morala vendar vedeti, kaj se dogaja okoli mene, in moram reči, da so bile Slovenske novice prav zato zame najidealnejši časopis!«

Branka Smrke pa je brez odvečne filozofije povedala, kaj si misli o Slovenskih novicah: »Da bi si širil obzorja, mora človek obvezno brati. Jaz berem Slovenske novice!«