30 LET
Smejali smo se ...
Za smeh.
Odpri galerijo
Lojze Peterle in Ciril Ribičič (zadnji predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije, pod njegovim vodstvom se je ZKS februarja 1990 na zadnjem, 14. kongresu ZKJ odcepila od Zveze komunistov Jugoslavije) se srečata v javni hiši,* ki je v devetdesetih letih na črno delovala sredi Ljubljane, glavnega mesta že samostojne Slovenije.
Lojze: » Jaz sem tu čisto po pomoti!«
Ciril Ribičič: »In kako je tej pomoti ime?«
V času županovanja Ivana Hribarja v 19. stoletju so na ljubljanskih Prulah odprli prvo javno hišo, kmalu pa nedaleč stran še drugo. Zaposlovanje žensk slovenske narodnosti v njiju ni bilo dovoljeno, obisk javnih hiš pa je bil prepovedan za gojence učnih zavodov in nedorasle mladeniče. Javna hiša je delovala le nekaj let, prostitucija pa je seveda živela naprej. Bila je dovoljena zasebno, pod zdravstvenim nadzorom, še več je je bilo na skrivaj. Zgodovina se ponavlja!
Lojze: » Jaz sem tu čisto po pomoti!«
Ciril Ribičič: »In kako je tej pomoti ime?«
V času županovanja Ivana Hribarja v 19. stoletju so na ljubljanskih Prulah odprli prvo javno hišo, kmalu pa nedaleč stran še drugo. Zaposlovanje žensk slovenske narodnosti v njiju ni bilo dovoljeno, obisk javnih hiš pa je bil prepovedan za gojence učnih zavodov in nedorasle mladeniče. Javna hiša je delovala le nekaj let, prostitucija pa je seveda živela naprej. Bila je dovoljena zasebno, pod zdravstvenim nadzorom, še več je je bilo na skrivaj. Zgodovina se ponavlja!