Tri valute, štiri vrste bankovcev

Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev: z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar; ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave bankovce; leta 2007 je slovenske tolarje (SIT) nadomestil evro (EUR). Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih je tudi zato skoraj nemogoča. Lahko pa ugotovimo, pravijo slovenski statistiki na Sursu, da so cene od leta 1991 do danes naraščale počasneje kot plače.

Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati 1991. in koliko 2018. V 2018. smo na primer za kilogram kruha morali delati skoraj tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil renault clio še enkrat manj kot tistega, tudi za Slovenske novice, usodnega leta 1991.

Nikakor pa ni nepomembno spomniti, da se je leta 1991 slovensko gospodarstvo spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije: 1991. je bila skoraj 250-odstotna; pod 10 odstotkov je padla šele v 1995. Leta 2015 smo imeli celo deflacijo (–0,5-odstotno), leta 2018 pa spet inflacijo (1,4-odstotno). Močno se je upočasnila gospodarska aktivnost: 1991. se je BDP realno zmanjšal za 8,9 odstotka, leta 1992 pa za 5,5 odstotka.

Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes močno spremenila. Delež dodane vrednosti iz kmetijskih dejavnosti v skupni dodani vrednosti BDP se je zmanjšal za več kot polovico: s 5,7 odstotka (1991) na 2,2 odstotka (2018). Močno se je zmanjšal tudi delež dodane vrednosti iz industrije in gradbeništva: s 44 odstotkov (1991) na 33,2 odstotka (2018). Močno pa se je povečal delež dodane vrednosti iz storitev: s 50,3 odstotka (1991) na 64,6 odstotka (2018). Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah. Ni bilo lahko, pravijo! Je pa imela državna meja kar nekaj lukenj.