30 LET
Ukinjen Nukov skrivnostni D-fond
Do leta 1991 so veljali posebni pogoji dostopa do prepovedane literature v knjižnicah.
Odpri galerijo
Do leta 1991 skrito pred radovednimi očmi FOTO: NUK
Oktobra 1945 ustanovljena Narodna in univerzitetna knjižnica se je že kmalu znašla pred izzivom. Uradni akt o ustanovitvi je nalagal, naj se »Narodni in univerzitetni knjižnici pošiljajo tudi take knjige in druge tiskane stvari, katerih razpečevanje je iz katerih koli razlogov prepovedano«. Enajsti člen zakona o tisku iz leta 1945 pa je posebej govoril o prepovedih v zvezi z razširjanjem in prodajanjem posameznih knjig in drugih tiskanih stvari.
Naslednja desetletja je NUK krmaril med narodnim poslanstvom zbiranja vse slovenske zapisane dediščine in veljavno zakonodajo. Od svoje ustanovitve je imel vsa pravna zagotovila, da lahko zbira tudi tisk slovenske politične emigracije in drugo »sporno« gradivo. Po zakonu ga je moral bibliografsko obdelati, shranjeno je bilo v posebnih prostorih, izposoja pa omogočena le za znanstvenoraziskovalno delo. Fond se je imenoval D-fond, ker je bil sprva shranjen v direktorjevi pisarni, do leta 1991 so zanj veljali posebni pogoji dostopa.
Nastajal je od leta 1945, uradno pa je bil ustanovljen 1978. Zvezni sekretariat za notranje zadeve je tega leta v Nuku nastavil svojo uslužbenko Milico Strgar, ki je skrbela, da so bili tiski obdelani po pravilih knjižnice. Podatki o njih se niso pojavljali v javno dostopnih katalogih, kljub vsemu pa so bile knjige in časopisi redno popisani v Slovenski bibliografiji. V 55 letih se je v skrivnem fondu v Nuku nabralo 700 knjig in več kot 140 naslovov serijskih publikacij.
Vse do leta 1991 je imel D-fond posebna pravila o dostopnosti gradiva. Vsak uporabnik je moral ob priporočilnem pismu ustanove še natančno razložiti namen pregledovanja, kažejo viri iz Nuka, v posebnih edicijah pa je o tem veliko pisala Helena Janežič.
So pa, kot se je izkazalo, sporno (beri: prepovedano) gradivo, med katerega so med drugim sodili časnik Slovensko domobranstvo, pa glasilo Slovencev v Avstraliji Messenger, Ameriška domovina, Most iz Trsta, Meddobje itd., skrivoma zbirali še v knjižnici Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (danes Inštitut za novejšo zgodovino), na teološki fakulteti in v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer so leta 1990 izdali popis prepovedanih knjig v obliki kataloga.
prepovedana Demokracija
Naslednja desetletja je NUK krmaril med narodnim poslanstvom zbiranja vse slovenske zapisane dediščine in veljavno zakonodajo. Od svoje ustanovitve je imel vsa pravna zagotovila, da lahko zbira tudi tisk slovenske politične emigracije in drugo »sporno« gradivo. Po zakonu ga je moral bibliografsko obdelati, shranjeno je bilo v posebnih prostorih, izposoja pa omogočena le za znanstvenoraziskovalno delo. Fond se je imenoval D-fond, ker je bil sprva shranjen v direktorjevi pisarni, do leta 1991 so zanj veljali posebni pogoji dostopa.
Nastajal je od leta 1945, uradno pa je bil ustanovljen 1978. Zvezni sekretariat za notranje zadeve je tega leta v Nuku nastavil svojo uslužbenko Milico Strgar, ki je skrbela, da so bili tiski obdelani po pravilih knjižnice. Podatki o njih se niso pojavljali v javno dostopnih katalogih, kljub vsemu pa so bile knjige in časopisi redno popisani v Slovenski bibliografiji. V 55 letih se je v skrivnem fondu v Nuku nabralo 700 knjig in več kot 140 naslovov serijskih publikacij.
prepovedana slovenija
Vse do leta 1991 je imel D-fond posebna pravila o dostopnosti gradiva. Vsak uporabnik je moral ob priporočilnem pismu ustanove še natančno razložiti namen pregledovanja, kažejo viri iz Nuka, v posebnih edicijah pa je o tem veliko pisala Helena Janežič.
So pa, kot se je izkazalo, sporno (beri: prepovedano) gradivo, med katerega so med drugim sodili časnik Slovensko domobranstvo, pa glasilo Slovencev v Avstraliji Messenger, Ameriška domovina, Most iz Trsta, Meddobje itd., skrivoma zbirali še v knjižnici Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (danes Inštitut za novejšo zgodovino), na teološki fakulteti in v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer so leta 1990 izdali popis prepovedanih knjig v obliki kataloga.
