30 LET
Ustvarja in z Jožico prebira Novice
Naročnik je postal, ko ga je na eni izmed njegovih dobrodelnih razstav obiskal naš novinar.
Odpri galerijo
Že 27 let sta naša zvesta naročnika tudi Vlado in Jožica Parežnik iz Mozirja, ki sta ravno v tem mescu slavila diamantno poroko. »Vi praznujete lep jubilej, midva pa tudi. Le da sva midva skupaj še več kot enkrat dlje, kot izhaja najin najljubši časopis, ki ga prebirava že navsezgodaj, ob jutranji kavici,« nam pove Vlado Parežnik, ki ga domačini poznajo tudi kot nekdanjega miličnika in kriminalista pa tudi občinskega tržnega inšpektorja, odkar je v zasluženem pokoju, uživa v ustvarjanju likovnih del, ki se jih je do danes nabralo za več kot pet tisoč. Najraje jih ustvarja s svinčnikom pa tudi s tempera barvami, tušem ali olji, njegovi najpogostejši motivi so rože in najrazličnejši ornamenti.
»Svoja dela sem razstavil že na več kot 150 razstavah, od tega sem imel približno sto samostojnih, večinoma v Zgornji Savinjski dolini pa tudi na Koroškem in drugje,« pove sogovornik, ki je izkupiček od razstav vedno namenil tudi v dobrodelne namene, največkrat za lačne otroke. »Tudi sam sem bil pri 12 letih večkrat lačen kot sit, zato se me stiske še danes dotaknejo,« pravi Vlado, ki je že 60 let srečno poročen s pet let mlajšo Jožico, spoznal jo je v Mozirju. »Ko je bila še šolarka, sem ji kupoval in nosil žemljice ter jo tako počasi osvojil,« se skrivnostno muza Vlado, ki je naš časopis, zanimivo, naročil, ko ga je na eni izmed njegovih dobrodelnih razstav obiskal eden naših novinarjev. A pravi, da je bila to v bistvu ena boljših odločitev v njegovem življenju, saj si brez Slovenskih novic z Jožico že dolgo ne predstavljata življenja.
»Zelo bi nama bilo dolgčas brez vašega časopisa. Zjutraj najprej preletiva vse tiste kratke novice na začetku, nato pa ga začneva brati od zadnje strani in se najdlje, ob kavi in keksih, zadrživa pri križanki. Če je kdaj ne rešiva, počakava na vnuka Jerneja, skorajšnjega diplomanta iz računalništva in informatike, da nama pomaga,« še povesta, ponosna tudi na preostale vnuke Jano, Anjo in Gregorja pa seveda na sina Igorja in hčerko Vesno. Danes se lahko pohvalita že s tremi pravnuki, Evo, Lukom in Kim. »Spomnim se, da je na najin poročni dan padal sneg, preden sva šla na matični urad, pa sem padel tudi sam, ker je bilo zelo spolzko. In takrat je moja bodoča žena rekla, da je to slabo znamenje. Pa na srečo ni bilo,« še smeje pristavi sogovornik, ki si nikoli ni mislil, da bosta z Jožico čila in zdrava dočakala 60 skupnih let. Ker pa piše tudi pesmi, ji je ob diamantni poroki spisal in podaril pesem, v katero je strnil vse njuno življenje. Naša naročnika vsak dan skrbita tudi za svoje zdravje in se odpravita na daljši sprehod, na katerem ju običajno spremlja njun muc Miki.
»Svoja dela sem razstavil že na več kot 150 razstavah, od tega sem imel približno sto samostojnih, večinoma v Zgornji Savinjski dolini pa tudi na Koroškem in drugje,« pove sogovornik, ki je izkupiček od razstav vedno namenil tudi v dobrodelne namene, največkrat za lačne otroke. »Tudi sam sem bil pri 12 letih večkrat lačen kot sit, zato se me stiske še danes dotaknejo,« pravi Vlado, ki je že 60 let srečno poročen s pet let mlajšo Jožico, spoznal jo je v Mozirju. »Ko je bila še šolarka, sem ji kupoval in nosil žemljice ter jo tako počasi osvojil,« se skrivnostno muza Vlado, ki je naš časopis, zanimivo, naročil, ko ga je na eni izmed njegovih dobrodelnih razstav obiskal eden naših novinarjev. A pravi, da je bila to v bistvu ena boljših odločitev v njegovem življenju, saj si brez Slovenskih novic z Jožico že dolgo ne predstavljata življenja.
»Zelo bi nama bilo dolgčas brez vašega časopisa. Zjutraj najprej preletiva vse tiste kratke novice na začetku, nato pa ga začneva brati od zadnje strani in se najdlje, ob kavi in keksih, zadrživa pri križanki. Če je kdaj ne rešiva, počakava na vnuka Jerneja, skorajšnjega diplomanta iz računalništva in informatike, da nama pomaga,« še povesta, ponosna tudi na preostale vnuke Jano, Anjo in Gregorja pa seveda na sina Igorja in hčerko Vesno. Danes se lahko pohvalita že s tremi pravnuki, Evo, Lukom in Kim. »Spomnim se, da je na najin poročni dan padal sneg, preden sva šla na matični urad, pa sem padel tudi sam, ker je bilo zelo spolzko. In takrat je moja bodoča žena rekla, da je to slabo znamenje. Pa na srečo ni bilo,« še smeje pristavi sogovornik, ki si nikoli ni mislil, da bosta z Jožico čila in zdrava dočakala 60 skupnih let. Ker pa piše tudi pesmi, ji je ob diamantni poroki spisal in podaril pesem, v katero je strnil vse njuno življenje. Naša naročnika vsak dan skrbita tudi za svoje zdravje in se odpravita na daljši sprehod, na katerem ju običajno spremlja njun muc Miki.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
16:15
Zakaj nas zebe