BISER IN SMETNJAK
V jami 100 ton pokvarjenih salam
Mesna industrija je v osemdesetih, če verjamete ali ne, tja zvozila okoli 100 ton pokvarjenih salam.
Odpri galerijo
Na svetlo so potegnili staro avtomobilsko školjko. FOTO: Sazu
V začetku devetdesetih smo imeli v Sloveniji identificiranih 6200 kraških jam. Danes jih je že precej več, a prva leta nove države so za jame pomembna tudi po tem, da smo se začeli zavedati, da so ti kraški biseri v resnici smetnjaki.
Zlasti ker odvoz odpadkov ni bil urejen in sploh ni bilo zakona, ki bi s kaznijo preganjal nepridiprave, smo v zakotne gozdove in jame vozili vsemogoče. Od gradbenih odpadkov, ki so ostajali pri samogradnji hiš, do pralnih strojev, štedilnikov, odsluženih koles in polomljenega kmečkega orodja, plastičnih kant in sodov, polnih zavrženega motornega olja. V Socerbski jami za Vrhom so namreč odkrili na tone salamnega gnoja. Mesna industrija je v osemdesetih, če verjamete ali ne, tja zvozila okoli 100 ton pokvarjenih salam. »Človeška svinjarija ne pozna meja,« je takrat zapisal Dušan Grča.
Zlasti ker odvoz odpadkov ni bil urejen in sploh ni bilo zakona, ki bi s kaznijo preganjal nepridiprave, smo v zakotne gozdove in jame vozili vsemogoče. Od gradbenih odpadkov, ki so ostajali pri samogradnji hiš, do pralnih strojev, štedilnikov, odsluženih koles in polomljenega kmečkega orodja, plastičnih kant in sodov, polnih zavrženega motornega olja. V Socerbski jami za Vrhom so namreč odkrili na tone salamnega gnoja. Mesna industrija je v osemdesetih, če verjamete ali ne, tja zvozila okoli 100 ton pokvarjenih salam. »Človeška svinjarija ne pozna meja,« je takrat zapisal Dušan Grča.
