V Slogi je (bila) – pornografija

Z osamosvojitvijo Slovenije je dostavo filmskih kopij v Ljubljano od junija 1991 dalje ogrozil razpad jugoslovanske distributerske mreže, že v letu poprej pa je bilo likvidirano podjetje Vesna film. Projekcijski prostori edinega slovenskega distributerja, ki so bili na Miklošičevi cesti, so pripadli podjetju Ljubljanski kinematografi, v njih pa je bila septembra 1991 po temeljiti prenovi odprta še zadnja klasična mestna kinodvorana (kino Kompas). V letu 1992 je tako v Ljubljani delovalo deset stalnih kinematografov: Komuna, Union, Mini kino Union, Sloga, Kinoteka, Kompas, Bežigrad, Triglav, Vič in Mojca. Prav vse kinodvorane je upravljalo podjetje Ljubljanski kinematografi, med aktivnimi pa je bil izločen le kino Šiška, ki v letu 1992 ni deloval. Junija 1992 se je z ukinitvijo erotičnega programa poslovil še kino Sloga in z lahkotnejšim repriznim programom zaživel pod novim imenom kino Dvor.

V enem od prispevkov v zagrebškem Startu pa je Goran B. Heršak zapisal: »Kino Sloga v Ljubljani že leta prikazuje mehke porniče, zadnja dva meseca pa tudi hardcore pornografijo na videu, v poznem terminu ob 23. uri vsak dan razen nedelje. S tem je kino Sloga postal prvi javni prostor v Jugoslaviji, kjer je širši javnosti omogočeno spoznavanje pornografskih vsebin. Zasluga za to gre direktorici Ljubljanskih kinematografov Meliti Novljan, po stroki diplomirani pravnici, po videzu zelo privlačni, po duhu bogati in po prepričanju poslovni ženski. Da so začeli v Slogi predvajati hardcore videe, je bila njena ideja. Doumela je, bržkone po statistiki obiska, da ljudje niso več zadovoljni s kinematografsko ponudbo, z drugimi besedami, da so napredovali v svojem razvoju in dorasli naturalističnim prizorom seksa.«

Brez predhodnih posvetovanj s strokovnjaki različnih profilov pa tudi ni šlo in od nikoder ni prišel negativen odgovor. V Programski komisiji pri svetu delavcev, ki je opravljala selekcijo filmov, pa so med drugimi sedeli: dr. Slavoj Žižek, filozof, psihoanalitik, Peter Lovšin, ki je diplomiral iz primerjave erotike in pornografije, in Mišo Jezernik, sociolog in psiholog. Glavna težava direktorice Novljanove pa je bil prevod filmov, saj prevajalci niso našli primernih izrazov v domačem jeziku.