SPOMINI
Zadnje slovo od Janeza Pavla II.
V petek, 8. aprila leta 2005, so v Vatikanu v baziliki sv. Petra v Rimu pred tisočero množico vernikov pokopali papeža.
Odpri galerijo
Med pogrebno slovesnostjo na Trgu sv. Petra FOTO: Reuters
Pred natanko šestnajstimi leti je več sto tisoč ljudi z ramo ob rami že pred zoro stalo na Trgu sv. Petra, kjer se je ob desetih začel triurni pogreb papeža Janeza Pavla II.
Kakih deset minut so glasno ploskali, medtem ko je kardinal Joseph Ratzinger, njegov naslednik in današnji odstopni papež emeritus, s tresočim se glasom vodil mašo. V nagovoru je dejal, da je papež že v nebesih in ima zagotovljeno večno življenje z Bogom. »Papež nas vidi in blagoslavlja.«
Ob zvonjenju zvonov bazilike sv. Petra in v močnem mrzlem vetru, ki je dvigoval plašče 140 kardinalom, je 12 pogrebcev iz cerkve neslo preprosto krsto iz cipresovine z vgraviranim velikim M za Marijo. Zapel je zbor, ljudje pa so ploskali in jokali, ko so krsto postavili na stopnice, na katerih je pred več kot 26 leti prvič kot papež stal Janez Pavel II.
Ko je bil Poljak Karola Wojtyla (1920–2005) 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža, je svetu zastal dih. Rdeči princi so namreč na presenečenje vseh v konklavih prelomili 455-letno tradicijo in izvolili neitalijanskega papeža. Povrhu pa prvega v zgodovini slovanskega rodu. Papež Woytila je odigral vidno vlogo pri padcu komunizma v državah vzhodnega bloka, med drugim je leta 1979 obiskal rodno Poljsko in spodbudil opozicijo in se zavzel za človekove pravice. Leta 1996 in 1999 je obiskal tudi Slovenijo, najbolj nam je ostalo v spominu srečanje z mladimi v Postojni.
Od sobote, 2. aprila, ko je umrl, je v Rim priromalo štiri milijone ljudi, ki so ohromili večno mesto, smo zapisali v Slovenskih novicah.
V Vatikanu in Rimu je bilo več kot 10.000 policistov, vojakov, ostrostrelcev in enot s psi, ki so z izurjenim vohom odkrivali morebitno orožje in podtaknjeni eksploziv. Promet je bil prepovedan, šole in uradi so bili zaprti. Zračni promet nad večnim mestom je bil zaprt, nebo so preletavala Natova letala. Jutro enega od največjih religioznih srečanj modernih časov so mnogi dočakali na ulicah, prenočili so v spalnih vrečah, da bi si zagotovili čim boljši pogled na Trg sv. Petra.
Karola Wojtylo so ob 14.20 pokopali v grobnico pod glavnim oltarjem bazilike svetega Petra neposredno v zemljo, tako kot je želel, in ne v sarkofag. Verniki danes obiskujejo njegov skromni grob.
Kakih deset minut so glasno ploskali, medtem ko je kardinal Joseph Ratzinger, njegov naslednik in današnji odstopni papež emeritus, s tresočim se glasom vodil mašo. V nagovoru je dejal, da je papež že v nebesih in ima zagotovljeno večno življenje z Bogom. »Papež nas vidi in blagoslavlja.«
Ob zvonjenju zvonov bazilike sv. Petra in v močnem mrzlem vetru, ki je dvigoval plašče 140 kardinalom, je 12 pogrebcev iz cerkve neslo preprosto krsto iz cipresovine z vgraviranim velikim M za Marijo. Zapel je zbor, ljudje pa so ploskali in jokali, ko so krsto postavili na stopnice, na katerih je pred več kot 26 leti prvič kot papež stal Janez Pavel II.
Ko je bil Poljak Karola Wojtyla (1920–2005) 16. oktobra 1978 izvoljen za papeža, je svetu zastal dih. Rdeči princi so namreč na presenečenje vseh v konklavih prelomili 455-letno tradicijo in izvolili neitalijanskega papeža. Povrhu pa prvega v zgodovini slovanskega rodu. Papež Woytila je odigral vidno vlogo pri padcu komunizma v državah vzhodnega bloka, med drugim je leta 1979 obiskal rodno Poljsko in spodbudil opozicijo in se zavzel za človekove pravice. Leta 1996 in 1999 je obiskal tudi Slovenijo, najbolj nam je ostalo v spominu srečanje z mladimi v Postojni.
Od sobote, 2. aprila, ko je umrl, je v Rim priromalo štiri milijone ljudi, ki so ohromili večno mesto, smo zapisali v Slovenskih novicah.
V Vatikanu in Rimu je bilo več kot 10.000 policistov, vojakov, ostrostrelcev in enot s psi, ki so z izurjenim vohom odkrivali morebitno orožje in podtaknjeni eksploziv. Promet je bil prepovedan, šole in uradi so bili zaprti. Zračni promet nad večnim mestom je bil zaprt, nebo so preletavala Natova letala. Jutro enega od največjih religioznih srečanj modernih časov so mnogi dočakali na ulicah, prenočili so v spalnih vrečah, da bi si zagotovili čim boljši pogled na Trg sv. Petra.
Karola Wojtylo so ob 14.20 pokopali v grobnico pod glavnim oltarjem bazilike svetega Petra neposredno v zemljo, tako kot je želel, in ne v sarkofag. Verniki danes obiskujejo njegov skromni grob.
