30 LET
Žalski hmelj za Japonce
Sredi avgusta 1991 so v Savinjski dolini zabrneli stroji in začeli obirati hmelj.
Odpri galerijo
Savinjski golding je šel za med. FOTO: IGOR ZAPLATIL
Sredi avgusta 1991 so v Savinjski dolini zabrneli stroji in začeli obirati hmelj. Čeprav so najnovejši stroji zamenjali na stotine obiralcev, je bilo še vedno potrebnih nekaj tisoč ljudi (pri nalaganju, spravilu v sušilnice itd.). Prišli so iz različnih krajev, zlasti pa s Hrvaške.
»Računajo, da bodo letos na 2500 hektarih površin obrali 3700 ton hmelja. To je sicer povprečen pridelek, ki pa bo po kakovosti odličen, če ga seveda ne bo oklestila toča ali ga prizadela še hujša vročina. Goldinga, ki je zaradi svojih lastnosti najbolj iskan, bo polovica celotne količine. Sicer na nekaj hektarih gojijo tudi nove sorte.
Žalski Hmezad eksport-import je vnaprej prodal 3300 ton letošnjega hmelja – v celoti kupcem na zahodu in Japonskem, razlike do predvidene količine ne bo težko prodati. Pridelovalci so za kilogram hmelja dobili 8 DEM v dinarski protivrednosti, kar naj bi bilo 1,5 DEM premalo, kolikor naj bi bili stroški pridelave,« je zapisal poročevalec Slovenskih novic Drago Hribar.
»Računajo, da bodo letos na 2500 hektarih površin obrali 3700 ton hmelja. To je sicer povprečen pridelek, ki pa bo po kakovosti odličen, če ga seveda ne bo oklestila toča ali ga prizadela še hujša vročina. Goldinga, ki je zaradi svojih lastnosti najbolj iskan, bo polovica celotne količine. Sicer na nekaj hektarih gojijo tudi nove sorte.
Žalski Hmezad eksport-import je vnaprej prodal 3300 ton letošnjega hmelja – v celoti kupcem na zahodu in Japonskem, razlike do predvidene količine ne bo težko prodati. Pridelovalci so za kilogram hmelja dobili 8 DEM v dinarski protivrednosti, kar naj bi bilo 1,5 DEM premalo, kolikor naj bi bili stroški pridelave,« je zapisal poročevalec Slovenskih novic Drago Hribar.
