Ste vedeli, da vam lahko zdravnik še danes predpiše terapijo s pijavkami ali ličinkami?
Uporaba pijavk in ličink v medicini ima dolgo zgodovino in je v zadnjih desetletjih doživela preporod kot del sodobnega zdravljenja, zlasti na področju rekonstruktivne kirurgije in kroničnih ran.
Mnogim se misel na majhne živali, ki bi jim iz telesa sesale kri ali presnavljale odmirajoče tkivo, zdi neprijetna, a včasih je to najustreznejša pot do zdravja.
Kako je z uporabo ličink in pijavk v Sloveniji? Za pojasnila smo prosili Zdravniško zbornico Slovenije.
Iz Združenja kardiologov Slovenije, ki deluje v sklopu Slovenskega zdravniškega društva, odgovarjajo, da so pijavke nekoč uporabljali za zdravljenje bolnikov s popuščanjem srca. Pri tem so izhajali iz napačnega prepričanja, da gre pri srčnem popuščanju za preobilico krvi in obremenitev obtočil, zato so pijavke dajali za »puščanje krvi«, kar je bilo povsem zgrešeno, saj gre pri tej bolezni za kopičenje vode in ne krvi, je sporočila tiskovna predstavnica zbornice Živa Salobir.
Na Kliničnem oddelku za plastično, rekonstruktivno, estetsko kirurgijo in opekline UKC Ljubljana pijavke uporabljajo zelo redko. Dolgo sploh niso bile dobavljive, v zadnjem letu dni so jih uporabili v dveh primerih, dodaja predstavnica.
Če se nabira venska kri, lahko uporabijo pijavke
Pijavke v slovenskem zdravstvu uporabljajo v primeru venske kongestije tkiva, torej če ne morejo vzpostaviti venskega odtoka iz tkiva. Če se v tkivu nabira venska kri, lahko tako tkivo odmre, zato ga rešujejo na različne načine.
Največkrat to naredijo z mikrokirurško povezavo ven. Če to zaradi tehničnih razlogov ali zaradi poškodb tkiva ni možno, pa se poslužujejo terapije s pijavkami, dokler se v tkivu ne vzpostavi primeren venski odtok.
Danes se pijavke uporabljajo predvsem v mikrokirurgiji, saj lahko njihove slinske žleze izločajo hirudin, naravno sredstvo proti strjevanju krvi. To omogoča boljšo prekrvavitev na poškodovanih območjih, kar pomaga preprečiti nastajanje krvnih strdkov.
Uporabljajo se pri:
- Rekonstrukciji okončin in prstov: po kirurških posegih, kot sta presaditev tkiv ali reimplantacija prstov.
- Zdravljenju venskih zastojev: pijavke pomagajo zmanjšati otekanje in omogočajo boljši pretok krvi v primeru slabe venske cirkulacije.
- Celjenju ran.
»V plastični kirurgiji se pijavke največkrat uporabljajo na presajenih prstih ali pri mikrokirurškem prenosu tkiva, če venski odtok ni ustrezen,« je odgovoril kirurg Tine Arnež s Kirurške klinike KO za plastično, rekonstruktivno, estetsko kirurgijo in opekline UKC Ljubljana.
Ličinke se v Ljubljani niso obdržale
Larvoterapija ali uporaba ličink muh (večinoma Lucilia sericata) ima svoje začetke že v antiki. Vojni kirurgi so opazili, da se rane vojakov, okužene z ličinkami, pogosto hitreje zacelijo. Ličinke se namreč hranijo na odmrlem tkivu, vendar ne poškodujejo zdravega tkiva, to pa pospeši proces celjenja ran.
Terapija z ličinkami se danes uporablja za:
- Zdravljenje kroničnih ran, kot so diabetične razjede, preležanine ...
- Odstranjevanje nekrotičnega (mrtvega) tkiva iz ran, kar je pomembno za preprečevanje okužb.
Ličinke so učinkovite, saj izločajo encime, ki raztapljajo odmrlo tkivo, hkrati pa imajo protimikrobni učinek, tako preprečujejo širjenje bakterijskih okužb.
S KO za kirurške okužbe UKC Ljubljana so povedali, da so pri njih pred leti larve uporabljali pri zdravljenju ran, vendar se metoda ni obdržala, je še sporočila Salobir.
