Alpake in lame osrečujejo starostnike
Jesen življenja je v domu za starejše občane v nemškem Rudolstadtu polna radosti in veselja. In le kako ne bi bila, ko pa se lahko tamkajšnji varovanci pogosto razveselijo prijaznih živalskih obiskovalcev, ki jim ne le popestrijo dolge dneve, ampak jim izkažejo nesebično in brezpogojno ljubezen, pričarajo pa tudi obilo smeha.
Božajo jih in hranijo
Da je lahko družba živali terapevtska za vsako ranjeno dušo, vemo že dolgo, živali pa so tudi zvesti prijatelji in družabniki, se strinjajo v domu za upokojence, kjer so hvaležni Michelle Dinter in njenim alpakam ter lamam, ki jim redno rišejo nasmehe na obraz. Zanimive živali, ki so jih številni varovanci poznali le s televizijskih zaslonov, imajo dovoljen vstop tudi v sobe k tistim upokojencem, ki zaradi različnih razlogov ne zapuščajo svojih prostorov ali pa imajo težave z gibanjem.
Nekatere pridejo kar v sobo.
Najraje pa so seveda na prostranem vrtu, kjer jih varovanci tudi hranijo, se z njimi sprehajajo ali pa preprosto sedijo v njihovi bližini in jih božajo. Vzrediteljica Michelle, ki z živalsko družbo obiskuje tudi vzgojno-izobraževalne zavode in rojstnodnevne zabave, veliko časa posveti urjenju Hectorja, Hardesa, Pepeja in Oskarja, da so v bližini starostnikov kar se da mirni in sproščeni ter vajeni telesnih stikov, v domu pa radi gostijo tudi pse, mačke in zajce, pojasnjujejo.
V domu je okoli 150 varovancev, velika večina je ljubiteljev živali, povedo, alpake in lame pa navdušujejo tudi z mehko dlako, ki jo upokojenci radi božajo in tudi krtačijo; radi izvejo kaj novega o živalih, o njihovi oskrbi in negi ter prehranskih in drugih navadah.
»Redno gledam dokumentarne filme in se iz njih zelo veliko naučim. A povsem čudežno doživetje je, ko lahko prav zares pobožaš žival, za katero veš, da živi v Južni Ameriki, zdaj pa je tako blizu tebe. Živali niso zabavne in zanimive samo za otroke, tudi starejši jih obožujemo!« o zanimivih izkušnjah pove nad obiskovalci navdušena 82-letnica.
