Bizaren eksperiment! Deček in šimpanz prisiljeno »sorojenca«, posledice strašne
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je znanstveni poskus združil človeškega otroka in šimpanza kot »sorojenca«, da bi proučevali vpliv okolja na zgodnje vedenje človeka.
Poskus, ki se je končal leta 1932, danes velja za enega najbolj bizarnih in tragičnih primerov v zgodovini psihologije.
Nenavaden začetek
Junija 1931 sta psihologa Winthrop Niles Kellogg in njegova žena Luella sprejela drastično odločitev. Poleg svojega sedemmesečnega sina Donalda sta »posvojila« desetmesečno šimpanzinjo Guo, da bi preučevala, kako človeška vzgoja vpliva na živali. A namesto da bi Gua postala bolj »človeška«, je začel Donald kazati vedenje, značilno za šimpanze.
Eksperiment, načrtovan za pet let, se je končal po le devetih mesecih, saj so starši opazili skrb vzbujajoče spremembe pri Donaldu. Začel je gristi, običajno otroško vedenje pa je nadomestilo godrnjanje, podobno šimpanzjemu.
Intenzivni in kontroverzni testi
Poskus je vključeval skrajno nenavadne metode. Donald in Gua sta spala v podobnih posteljah, nosila podobna oblačila in bila podvržena enakim pravilom glede igrač in kazni. Fotografije razkrivajo skrb vzbujajoče prizore, kot je Donald v solzah, medtem ko so ga vrteli na stolu za preizkus ravnotežja.
Še bolj šokantni so bili testi, kjer so streljali s puško, da bi primerjali reakcijske čase, ali udarjali z žlico po glavah, da bi preučili akustiko lobanje. Ti intenzivni testi so trajali po 12 ur dnevno, kar je očitno vplivalo na oba »sorojenca«.
Nenadna prekinitev
Eksperiment se je končal 28. marca 1932, ko so Guo postopoma vrnili v kolonijo primatov Orange Park. Čeprav sta Kelloggova v knjigi The Ape and the Child podrobno opisala svoje delo, razlogi za prekinitev ostajajo nepojasnjeni.
Psihološka revija je ob koncu poskusa špekulirala, da so starši zaradi napornega urnika omagali ali pa so želeli čas nameniti pisanju knjige. Prav tako so opazili, da je Gua postajala močnejša in bolj nepredvidljiva, kar bi lahko ogrozilo Donalda.
Tragične posledice
Poskus je pustil trajne posledice. Luella naj bi bila zaskrbljena, da Donald postaja bolj podoben šimpanzu kot človeku. Po vrnitvi Gua v kolonijo je šimpanzinja umrla zaradi pljučnice le leto dni kasneje, stara komaj tri leta.
Donald je kasneje v življenju trpel za duševnimi težavami in pri 43 letih storil samomor. Njegova starša sta umrla leta 1972, istega poletja.
Eksperiment Kelloggovih je danes lahko predstavlja svarilo o etičnih mejah znanosti.
