Depresijo premaguje z aligatorjem

Da so lahko hišni ljubljenci pravi balzam za ranjeno dušo, vemo že dolgo, a po tolažbo se običajno zatečemo h kužkom in mačkam. Morda h konjem, zajčkom, kozam, vse bolj je priljubljeno tudi crkljanje s kravami, zagotovo pa plazilci ne slovijo ravno kot najbolj tolažeča bitja. Ali pač?



Američan Joie Henney prisega na svojega ljubega aligatorja, ki mu menda stoji ob strani v slabem, no, tudi v dobrem se skupaj pošteno nasmejita. Možakar iz Pensilvanije že dolga leta boleha za depresijo, a se z vsemi štirimi vztrajno otepa zdravil in išče naravna pomagala, kot kaže, je našel rešitev. Ime ji je Wally in je aligator, ki se nadvse rad stiska k skrbniku, dovoli mu neskončno dolgo božanje in objemanje. Meter dolg plazilec ni še nikoli ugriznil nikogar in se celo boji mačk, in čeprav je jasno, da se lahko njegov plenilski in divji nagon prebudi zdaj zdaj, se 65-letnik ne boji, da bi med božanjem ostal brez roke.

»Je nežen kakor kuža,« zatrjuje Joie, ki svojemu prijatelju povsem zaupa. »Kakor vsa živa bitja tudi on potrebuje le ljubezen. Vsak dan me spravlja v dobro voljo, vedno začuti, če sem otožen. Takrat se mi približa kar sam od sebe in leže name. Spleza na posteljo in me opazuje, dovoli mi, da ga božam, kolikor želim. Venomer mi zna pričarati dobro počutje,« pojasnjuje Joie, ki je Wallyju pravzaprav rešil življenje. Bilo je pred štirimi leti, ko ga je njegov prijatelj našel zunaj Orlanda: bil je povsem nebogljen mladič in trda bi mu predla, če ga Joie ne bi začasno nastanil pri sebi doma. Možakar je opazil, da se ob aligatorju počuti mnogo bolje, slaba volja se razblinila, plazilec mu je vsak dan narisal nasmeh na obraz. Kakor da bi si bila usojena, je prepričan Joie, ki je celo prepričal oblasti in zdravnike, da so mu dovolili obdržati aligatorčka, dokler ne zraste v neobvladljivo štirimetrsko žival.

Wally je tako zdaj terapevtski aligator, ki gospodarja spremlja povsod, na povodcu obišče tudi dom za starejše občane in tam razveseli številne varovance, sprehodi so njuna stalnica. »Ne vem, kako bi preživel brez njega,« ganjeno pove Joie, ki srčno upa, da veliko prijateljstvo ne bo usahnilo. Držimo pesti.