ISKRENO
Erica razkrila, da je bila že pri 12 odvisna od pornografije
Priznala je, da je odvisnost trajala dolgih 20 let.
Odpri galerijo
Ko je danes 35-letna Erica Garza štela 12 let, je postala odvisna od pornografskih filmov. Ko danes razmišlja o tem, pravi, da so ji uničili življenje. Zdaj ima ob sebi moža, ki ji stoji ob strani in ji pomaga, zato si želi, da bi lahko s svojo izpovedjo pomagala drugim mladim dekletom, ki se ubadajo s podobno odvisnostjo. Svojo osebno izkušnjo in 20-letni boj s spolno odvisnostjo je opisala v knjigi Getting off. Od vzorne in verne deklice se je v najstniških letih prelevila v promiskuitetnico. Vroče vsebine za odrasle je odkrila, ko je pozno zvečer gledala televizijo. V njih je našla uteho, ker so jo vrstniki v šoli dražili, saj je zaradi skolioze hrbtenice nosila opornico.
Kmalu je začela pornografske filme iskati na spletu. Spominja se, kako se je skrivala, ko je gledala vroče vsebine, a jo je to le še dodatno vzburjalo. Pri sedemnajstih letih je izgubila nedolžnost, a je seks sam po sebi je ni več vzburjal. Začela ga je enačiti s pornografijo. »Če mi seks z nekom ni ustrezal, sem si enostavno zavrtela pornofilm kot svojevrstno distrakcijo.« Fantom se je zaradi svoje odprtosti seveda zdela nadvse interesantna.
V študijskem času jo je odvisnost gnala še dlje. Začela je iskati nasilne in tvegane spolne avanture. Pogosto je seksala s popolnimi neznanci in organizirala srečanja, da bi spoznala nove spolne partnerje. Navduševale so jo akcije, v katerih je žensko zadovoljevalo več moških. Prizore iz pornofilmov je skušala udejanjiti tudi sama.
Ko je prišla v trideseta, je ugotovila, da zaradi svoje odvisnosti ne more z nobenim moškim ustvariti pristnega in ljubečega odnosa. Na poti na Bali je spoznala svojega zdajšnjega moža. Priznava, da je tudi z njim na začetku velikokrat gledala pornografske filme, njega pa je začelo zanimati, zakaj je tako. Kmalu zatem je poiskala pomoč psihoterapevta, čas si je zapolnila tudi z jogo in dosegla, da v šestih mesecih ni pogledala niti enega porniča. »Ugotovila sem, da nisem edina in da je to v redu. Hotela sem, da ne bi več občutila tega sramu in uspelo mi je.«
Kmalu je začela pornografske filme iskati na spletu. Spominja se, kako se je skrivala, ko je gledala vroče vsebine, a jo je to le še dodatno vzburjalo. Pri sedemnajstih letih je izgubila nedolžnost, a je seks sam po sebi je ni več vzburjal. Začela ga je enačiti s pornografijo. »Če mi seks z nekom ni ustrezal, sem si enostavno zavrtela pornofilm kot svojevrstno distrakcijo.« Fantom se je zaradi svoje odprtosti seveda zdela nadvse interesantna.
V študijskem času jo je odvisnost gnala še dlje. Začela je iskati nasilne in tvegane spolne avanture. Pogosto je seksala s popolnimi neznanci in organizirala srečanja, da bi spoznala nove spolne partnerje. Navduševale so jo akcije, v katerih je žensko zadovoljevalo več moških. Prizore iz pornofilmov je skušala udejanjiti tudi sama.
Ko je prišla v trideseta, je ugotovila, da zaradi svoje odvisnosti ne more z nobenim moškim ustvariti pristnega in ljubečega odnosa. Na poti na Bali je spoznala svojega zdajšnjega moža. Priznava, da je tudi z njim na začetku velikokrat gledala pornografske filme, njega pa je začelo zanimati, zakaj je tako. Kmalu zatem je poiskala pomoč psihoterapevta, čas si je zapolnila tudi z jogo in dosegla, da v šestih mesecih ni pogledala niti enega porniča. »Ugotovila sem, da nisem edina in da je to v redu. Hotela sem, da ne bi več občutila tega sramu in uspelo mi je.«