NOČ ČAROVNIC
FOTO: Nagrada junaku, ki zdrži v hiši strahov
Dvorec McKamey za uspešen podvig ponuja 18.000 evrov. Preskusa še ni prestal niti en obiskovalec.
Odpri galerijo
V hiši groze je dovoljeno vse, a je vse zaigrano.
Bliža se noč čarovnic, ki z različnimi oblikami praznovanja priteguje tudi vse več Slovenk in Slovencev, čez lužo pa je najstrašnejši praznik v letu tradicionalno pravi spektakel. Sploh v ZDA, kjer je te dni vse v oranžno-črnih barvnih kombinacijah, v pripravi pa so tako zasebne kot javne zabave. A nikjer ne znajo tako pognati krvi po žilah kakor v dvorcu McKamey, kjer najpogumnejšemu ponujajo celo denarno nagrado, če se sprehodi po celotni hiši strahov brez odstopa. Junak bo prejel 18.000 evrov.
Dvorca, ki je sprva obratoval zgolj na posestvu lastnika in idejnega očeta grozot Russa McKameyja, zdaj pa so nepredstavljive izkušnje na voljo tudi v Alabami in Tennesseeju, se drži vzdevek hiša muke. Ogled ali obisk traja od štiri do deset ur, odvisno od lokacije, do zdaj pa še nihče ni zdržal celotnega obhoda.
Zakaj? Ker je v notranjosti tako grozljivo, da kljub zavedanju, da je nasilje zaigrano, da na videz strupene substance, ki jih morajo obiskovalci zaužiti, v resnici niso škodljive, da so najrazličnejše pošasti in zombiji v resnici igralci in se ne bodo zares utopili, da tekočina, v katero so jim potisnili glave, ni kri, da so strašljivi zvoki posneti, da so pajki in ščurki, ki se po njih plazijo, nenevarni itn., še nihče ni bil pripravljen zaradi slave trpeti takšnega poniževanja in v igri zdržati do konca. Bo morda komu uspelo zavoljo denarja?
Dvomim, se nasmiha lastnik, ki zaradi številnih tožb, češ da so katerega od obiskovalcev spravili ob duševno ali telesno zdravje, ga omamili, še naprej trpinčili kljub uporabi gesla za izstop in predajo ter ga med izkušnjo kakor koli nepopravljivo ranili, dogajanje v hiši strahov snema, vsak junak pa mora vnaprej podpisati soglasje, opraviti posebne psihične in fizične preizkušnje ter priložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo.
»Dvorec bo kakor vedno doslej vsakogar prežvečil in ga izpljunil, to vam zagotavljam. Nihče ne bo preživel takšnega čustvenega in telesnega trpinčenja – vsakdo namreč pozabi, da je vse skupaj igra, takoj ko vstopi skozi vrata,« je prepričan McKamey, presenečen, da je čakalni seznam kljub pošastnim izkušnjam vseh dozdajšnjih nesrečnih udeležencev takoj dolg: več kot 20.000 jih namreč želi obiskati hišo groze v upanju, da se bodo proslavili kot junaki. In koliko je treba odšteti za vstopnino?
Nič, kajti McKamey ne sprejema denarja, želi si ponujati le (bizarno) obliko zabave, ki je do zdaj sicer nasmejala samo njega. In čeprav je idejni oče najgrozljivejših potegavščin, je njegovo srce vendarle prijazno. Vsaj do živali: od obiskovalcev sprejema le hrano za pasja zavetišča, ki jih tudi sam izdatno podpira.
Prekleto dobro zaigrano
Dvorca, ki je sprva obratoval zgolj na posestvu lastnika in idejnega očeta grozot Russa McKameyja, zdaj pa so nepredstavljive izkušnje na voljo tudi v Alabami in Tennesseeju, se drži vzdevek hiša muke. Ogled ali obisk traja od štiri do deset ur, odvisno od lokacije, do zdaj pa še nihče ni zdržal celotnega obhoda.
Pred vstopom je treba podpisati soglasja in predložiti zdravstveno dokumentacijo.
Zakaj? Ker je v notranjosti tako grozljivo, da kljub zavedanju, da je nasilje zaigrano, da na videz strupene substance, ki jih morajo obiskovalci zaužiti, v resnici niso škodljive, da so najrazličnejše pošasti in zombiji v resnici igralci in se ne bodo zares utopili, da tekočina, v katero so jim potisnili glave, ni kri, da so strašljivi zvoki posneti, da so pajki in ščurki, ki se po njih plazijo, nenevarni itn., še nihče ni bil pripravljen zaradi slave trpeti takšnega poniževanja in v igri zdržati do konca. Bo morda komu uspelo zavoljo denarja?
Dvomim, se nasmiha lastnik, ki zaradi številnih tožb, češ da so katerega od obiskovalcev spravili ob duševno ali telesno zdravje, ga omamili, še naprej trpinčili kljub uporabi gesla za izstop in predajo ter ga med izkušnjo kakor koli nepopravljivo ranili, dogajanje v hiši strahov snema, vsak junak pa mora vnaprej podpisati soglasje, opraviti posebne psihične in fizične preizkušnje ter priložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo.
»Dvorec bo kakor vedno doslej vsakogar prežvečil in ga izpljunil, to vam zagotavljam. Nihče ne bo preživel takšnega čustvenega in telesnega trpinčenja – vsakdo namreč pozabi, da je vse skupaj igra, takoj ko vstopi skozi vrata,« je prepričan McKamey, presenečen, da je čakalni seznam kljub pošastnim izkušnjam vseh dozdajšnjih nesrečnih udeležencev takoj dolg: več kot 20.000 jih namreč želi obiskati hišo groze v upanju, da se bodo proslavili kot junaki. In koliko je treba odšteti za vstopnino?
20
tisoč jih je kljub pošastnemu slovesu na čakalnem seznamu.
tisoč jih je kljub pošastnemu slovesu na čakalnem seznamu.
Nič, kajti McKamey ne sprejema denarja, želi si ponujati le (bizarno) obliko zabave, ki je do zdaj sicer nasmejala samo njega. In čeprav je idejni oče najgrozljivejših potegavščin, je njegovo srce vendarle prijazno. Vsaj do živali: od obiskovalcev sprejema le hrano za pasja zavetišča, ki jih tudi sam izdatno podpira.
