Geronima so po štirih letih usmrtili

Če se ne bi zgodil tako nesrečen konec, bi se lahko iz tega napisala izvrstna burleska. Na travniku pred kmetijo sta se namreč v nekem trenutku zvrstila dva ducata oboroženih mož, za nameček pa še polno pripravljena ekipa vladnih strokovnjakov in uradnikov, pa saj je bilo, kot bi šlo za kemični napad, v takšni bojni opremi in pripravljenosti so bili. In tedaj končno obkrožili oboro, v kateri so bile alpake. Želeli so priti do tiste obolele in jo usmrtiti. Obstajala pa je le ena, a precejšnja težava: le katera alpaka neki je bolna?

Edina oseba, ki bi lahko Geronima, tako ji je bilo ime, v čredi identificirala, je bila kmetica Helen Macdonald. Ki pa ni bila niti pod razno pripravljena pomagati tistim, ki so že čez čas sodili njenemu Geronimu. Namerno se je oddaljila od svojega mogočnega posestva v Gloucestershiru, in sicer v upanju, da oblasti brez prisotnosti zakonitega lastnika ne bodo mogle opraviti svojih nalog. Ob tem ni mogla prenesti, da bi po dolgi štiriletni bitki, s katero je hotela žival ohraniti pri življenju, zrla v njeno smrt. Vse se ji je zdelo popolnoma zgrešeno in absurdno.

Če že ni bilo nje, pa so se tam zbrali številni privrženci te sporne alpake, to so bili tisti, ki so zadnje štiri tedne ustvarjali čisto pravi živi ščit in na ta način obvarovali ta hip najbolj znano britansko domačo žival.

Potem pa se je v torek, kot rečeno, le uresničila vladna namera. Ob 11. uri je na kraj dogodka prispel kordon policijskih kombijev in zaprli so vse okoliške poti, po katerih naj bi prišle še dodatne okrepitve tistih, ki so branili alpako. Organi so v zrak spustili brezpilotno letalo, ki je pazilo od zgoraj. Napočil je trenutek, ko so se do zob oboroženi moški s smrtno odredbo nekako le prebili do vrat obore, jih odprli in šli po Geronima.

A kaj, ko so bili med enakimi alpakami čisto izgubljeni. Naposled so poizkusili še s čipiranjem. A med vsemi tistimi večkrat nagrajenimi in gostodlakimi živalmi že spet ni šlo zlahka. Zdelo se je, da so se tudi druge alpake močno potrudile, da bi ohranjale popolno zmedo, v kateri so se znašli uniformirani možje.

S pištolo brizgala v policiste

Ko so Geronima vendarle izsledili, se je, kot da bi vedel, zdrznil in na videz povečal svoje telo. Ni dovolil, da bi umrl brez srditega boja.

Del policije je moral zadrževati četo Geronimovih oboževalcev, preostali so z debelimi vrvmi šli nad alpako. »Nadaljuj!« je zakričal eden, in sicer takoj po tistem, ko je alpaka poskušala usekati po veterinarju s kapuco. »Pa saj si vendar veterinar!« je na prestrašenega strokovnjaka zakričal še neki drugi komandos.

Tedaj so aretirali tudi že prvo protestnico, ki je z otroško vodno pištolo brizgala v policiste. Bila je to medicinska sestra iz Somerseta, ki je dva tedna dopusta žrtvovala za taborjenje pred Geronimovim hlevom. Preden so jo aretirali, je bila Liz vsaj deset minut zaprta v marici.

Nekako jim ga je uspelo dobiti in Geronima so odpeljali na skrivno mesto. Tam so ga tudi usmrtili. Kljub temu je bilo slišati še zmeraj močan topot, ropot, poslednje kričanje živali in kričanje pristojnih za usmrtitev.

Ne bolnika, usmrtili so olimpijca

Alpaka Geronimo je bila v tistem zagotovo najbolj energičen britanski bolnik s tuberkulozo, tisti, ki so bili temu priča, pa so dejali, da je bila žival videti veliko bolj kot kakšen kandidat za olimpijske igre kot pa nekdo, ki boleha za tako grozljivo boleznijo.
Najbolj bizarno pa je vsesplošno prepričanje, da obstaja velika verjetnost, da alpaka sploh ni imela tuberkuloze, in da je postala velika žrtev napačne vladne politike, ki je pred štirimi leti na podlagi dveh testov odločila, da je treba žival usmrtiti. Kar 140.000 ljudi je podpisalo peticijo za pomilostitev Geronima, če smemo tako zapisati.

Ko je vse potihnilo, se je na kmetijo vrnila gospodarica. Šele nekaj trenutkov pred tem je izvedela, da je Geronimo uspešno usmrčen. »Tako sem si želela, da bi bil pri tej kalvariji prisoten vsaj naš veterinar, po vsem tem, kar smo preživeli, tem nasilnikom ne zaupam več!«

Bile so to ostre besede ženske, ki je za boj za svojo žival zapravila štiri leta življenja in 30.000 funtov prihrankov, ki so bili namenjeni v boju proti okorelim uradnikom. Ti so vse do zadnjega zavračali še dodatni test, ki si ga je Helen Macdonald tako želela.

Saga, poimenovana po Geronimu, izhaja iz dolgoletne vladne bitke proti goveji tuberkulozi, ki se je razširila v britanskih čredah različnega goveda. Za boj proti tej bolezni se je vlada pred osmimi leti lotila velikega odstrela jazbecev, program, ki še vedno poteka, pa je močno razjezil številne skupine podpornikov živali, ki poudarjajo, da dozdajšnji odstrel ni prav v ničemer vplival na statistiko tuberkuloze. Tudi za vse druge okužene živali, tako tudi lame in alpake, pa veljajo, brez pardona, enaka pravila.