OBČUDOVANJA VREDEN
Gorski poštar Andreas, ki gre vsak dan do skoraj 3000 metrov
Pošto že vrsto let dostavlja na najvišjo nemško goro, 2962 metrov visoki Zugspitze.
Odpri galerijo
Ustaviti ga ne morejo ne sneg, ne veter, ne katera koli druga vremenska nevšečnost, ki so tako značilne za gorski svet. Andreas Oberauer dostavlja pošto na najvišjo goro v Nemčiji, na 2962 metrov visoko Zugspitze, ki za le nekaj metrov nadmorske višine prekaša naš Triglav. No, tega seveda ne počne v opremi alpinista, saj ga s pošiljkami vred pod vrh gore pripelje sodobna nihalka. Od tam se najprej odpravi do raziskovalne vremenske postaje Schneefernhaus, pozneje pa še do restavracije, kjer se ustavijo tudi številni turisti in planinci.
Andreas Oberauer je poštar, ki na najvišjo nemško goro dostavlja pošiljke že vrsto let. »Seveda je to delo nekaj posebnega tudi zame,« je povedal novinarju agencije Reuters. »Spominjam se prvih mesecev, ko sem večkrat prestrašeno opazoval divjanje mogočne narave in trepetal, kaj vse se mi lahko zgodi. Zdaj sem se že tako navadil na svoje delo, da še vremenske napovedi ne pogledam več.«
Zugspitze je v resnici celo pogorje in spada med severne Alpe, leži pa na mejnem območju z Avstrijo. Kljub razmeroma lahkemu dostopu je prvi planinec osvojil njen vrh šele leta 1820. Legenda pravi, da je del masiva vključno z vrhom v resnici avstrijski, Bavarcem pa naj bi ga ob svoji poroki s cesarico Elizabeto (Sisi) širokosrčno podaril cesar Franc Jožef.
Andreas Oberauer je poštar, ki na najvišjo nemško goro dostavlja pošiljke že vrsto let. »Seveda je to delo nekaj posebnega tudi zame,« je povedal novinarju agencije Reuters. »Spominjam se prvih mesecev, ko sem večkrat prestrašeno opazoval divjanje mogočne narave in trepetal, kaj vse se mi lahko zgodi. Zdaj sem se že tako navadil na svoje delo, da še vremenske napovedi ne pogledam več.«
2962 metrov visoko sega vrh najvišje nemške gore Zugspitze.
Zugspitze je izjemno priljubljena izletniška točka, proti vrhu pa vodijo številne sprehajalne poti. Pod ploščadjo opazovalne postaje, ki v poletnih mesecih privabi trume turistov, so pred dobrimi desetimi leti izkopali 60 metrov globok rov od severa proti jugu in v njem namestili instrumente, s katerimi znanstveniki spremljajo spremembe v stalno zamrznjenih tleh. Med letoma 1928 in 1930 so iz znanega zimskošportnega središča Garmisch-Partenkirchen do vrha potegnili zobato vzpenjačo, po drugi svetovni vojni so postavili še dve nihalki, dolgi 4,5 km, leta 1989 pa zgradili zobato železnico iz tirolske smeri. Edinstveni krožni prevozni sistem v Alpah so leta 1992 zaokrožili še s skoraj kilometer dolgo ledeniško žičnico. Zugspitze spada med redke gore, če ni celo edina, ki si jo je mogoče ogledati z vseh koncev, ne da bi morali plezati. Na ledeniku pod vrhom pristajajo celo jadralna letala.