ZNANSTVENI POSKUS

Izpoved ženske, ki jo je intimnost z delfinom pripeljala do spolnosti (VIDEO)

Nenavaden eksperiment se je končal s samomorom delfina.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Marcial Gonzalez, Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Marcial Gonzalez, Getty Images/istockphoto

Dr. John C. Lilly in njegova mlada pomočnica Margaret Howe sta najela vilo na Deviških otokih, da bi izvedla zelo nenavaden in nekoliko bizaren eksperiment.

Odločila sta se, da bosta šestletnega delfina po imenu Peter naučila govoriti angleško, vendar je moral celoten proces potekati na poseben način - Margaret in delfin Peter sta morala živeti skupaj šest dni v tednu za obdobje enega meseca.  Eksperiment z izobraževalnim programom v 60. letih prejšnjega stoletja, ko se je zgodil, je sčasoma prerasel v ljubezensko in spolno dejanje.

Mimogrede, Peter je doma s tega otoka in dr. Lillyju se je zdelo ključnega pomena, da Margeret in Peter preživita čim več časa skupaj, da bi bilo vse čim bolj pristno. Želel je, da sta popolnoma sama in nemotena. Vilo so napolnili z dovolj morske vode, da je delfin lahko prosto plaval in da je Margaret normalno hodila.

Dr. Lilly je velik oboževalec delfinov in leta 1961 je napisal knjigo Človek in delfin, ki je hitro postala uspešnica. V svojem avtorskem delu trdi, da so delfinovi možgani celo za 40 odstotkov večji od človeških in da delfini prav tako kot ljudje čutijo čustva, kot sta strah in bolečina. Mnogi lahko celo nadzorujejo svojo jezo. Po njegovih besedah ​​je verjel, da lahko delfini razumejo tudi ljudi, ko govorijo angleško.

Nato je prišel na idejo, da bi naredil raziskavo, v kateri bi poskušal delfina naučiti govoriti angleško. Naso je prosil za financiranje poskusa. Kmalu so odobrili potrebna sredstva za realizacijo projekta. Menil je, da je tako najboljše, da je nujno, da delfin Peter in njegova pomočnica Margaret živita skupaj. Onadva sta počela prav to, kot klasičen zakonski par - skupaj sta jedla, se kopala, celo spala skupaj, Margareta je ležala na viseči postelji, Peter pa tik ob njej. Konzervirano hrano je jedla iz enega razloga – da ne bi naročila hrane, ki bi jo moral dostaviti kurir, kar bi motilo eksperiment in Petra. Popolnoma nihče ni smel motiti njihovega miru in »skupnega življenja«.

Postal je ljubosumen

Dnevna rutina je bila sestavljena iz igre in dela. Margareta je s Petrom preživela šest dni, od nedelje do petka. Celoten poskus je trajal en mesec. Vsak dan je preživela v kopalkah in se celo postrigla na kratko, da je lažje opravljala svoje delo. Miza, kjer je sedela in jedla, je bila spuščena s stropa.

Vsak delovni dan se je vedno začel ob isti uri, ob 8. uri zjutraj. Potem je bil čas za uro angleščine. Njena naloga je bila pripraviti Petra, da posnema zvoke, ki jih spušča med izgovarjanjem besed. Delfini lahko skozi svoja usta oddajajo zvoke, podobne človeškim, zato je dr. Lilly želela čim bolje izkoristiti to naravno sposobnost delfinov. Prišli so na idejo, da bi Margaretin obraz pobarvali v belo in ustnice v črno, da bi delfin bolje videl, kako se premikajo njena usta, ko govori.

Na začetku je Peter lahko rekel nekaj besed, kot so 'ena', 'midva', 'trikotnik' in 'zdravo'. Hitro je napredoval in se sčasoma naučil odgovoriti na Margaretin vzklik "delaj, delaj, delaj" z "igraj, igraj, igraj". Po uri angleščine je sledila igra. Njegova najljubša igra je bilo drgnjenje trebuha. Poleg tega je rad gledal televizijo, tako da je bil to eden od načinov, da se je Peter sprostil, medtem ko je Margaret v svoj zvezek zapisovala zadnje podrobnosti v zvezi s poskusom.

Čez čas se je Petrovo vedenje spremenilo. Postal je neposlušen. Sprva je poslušal vse lekcije, potem pa je začel bolj govoriti kot poslušati, kot majhen otrok, ki je pravkar spregovoril. Začel je kričati takoj, ko je Margaret spregovorila. Potem je prišla še bolj radikalna oblika neposlušnosti – ko je Margareti zazvonil telefon, je postal »ljubosumen« in jo začel glasno zmerjati ter prekinjati med njenim pogovorom. Do konca tedna se je spremenil in se ji začel približevati.

»Postal je bolj prijazen in intimen ter je podrobno preučeval moja stopala, noge, gležnje in kolena. Ko to počne, je zelo nežen, a postane grob, ko me poskuša suniti. Sčasoma je zahteval vedno več pozornosti, in se želel igrati z žogo le, ko sem bila v bližini,« je Margaret zapisala v svoj dnevnik.

Dvoril ji je do žalostnega konca

»Peter je bil ta teden večkrat spolno vzburjen. Čutim, da njegove želje motijo ​​najin odnos. Nenehno se drži za moje noge, okoli mene, me grizlja in nasploh je tako vznemirjen, da ne more nadzorovati svojega odnosa do mene,« je opozorila.

Margaret je zagrabila panika in Petra zaradi velike spremembe v vedenju vrgla nazaj v rezervoar. V akvariju sta bili dve samici. Obdobje, ki ga je preživel tam, je nanj vplivalo pozitivno, po vrnitvi pa je bil delfin spet nežen in namesto grizljanja je zdaj z gobčkom nežno šel po njeni koži. Margaret je sklenila, da ji Peter »snubi ali kaj podobnega«. Pogosto se je obrnil in pokazal svoj trebuh in genitalni predel, da bi se popraskal. Čeprav to prej ni bil problem, se je zdaj spraševala, ali jo Peter morda na prefinjen način poskuša pritegniti v kakšno spolno igro.

Čez čas so ugotovili težavo in Margaret je njegove spolne želje, igre in nagone sprejela kot povsem običajne. Kot pravi, je bilo zanj morda spolno, zanjo pa ne. Vse je bilo del Petra in želela ga je bolje spoznati. Pustila mu je, da je okoli nje in se drgne ob njena kolena in noge. Kot pravi, ji je bilo lažje, da ga je pustila in nadaljevala z delom ter normalnim druženjem. Zato mnogi pravijo, da je Margaret »imela ljubezensko razmerje z delfinom«.

Vendar se je poskus končal neslavno. Prekinili so ga zaradi več stvari. Ne samo, da je bil škandal okoli Margaretinega pretirano tesnega razmerja z delfinom, ampak so se tudi govorile, da je dr. Lilly eksperimentiral z LSD na delfinih. Petra so z otoka prenesli v Miami, kjer so ga namestili v velik akvarij. Tam je trpel in stanje se mu je zelo hitro poslabšalo. Le nekaj tednov pozneje je Margaret prejela tragično novico - Peter je naredil samomor, ker »ni hotel dihati« in se potopil na dno akvarija. Po mnenju strokovnjakov to kaže na to, da delfini morda ne govorijo angleško, a tako kot ljudje vedo veliko o srčnem utripu. Po skoraj petih desetletjih molka se je Margaret končno odločila o tem spregovoriti v BBC-jevem dokumentarcu The Girl Who Talked to Dolphins, poroča Slobodna Dalmacija.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije