Klepetajte z glavo Oscarja Wilda
Najbolj srhljive so najverjetneje skulpture v irskem indijskem parku skulptur Victor's Way. Park v bližini Roundwooda je posvečen Alanu Turingu, matematiku, ki je imel velik vpliv na razvoj računalništva, v njem pa je 36 skulptur iz črnega marmorja. Namenjene naj bi bile meditaciji, vendar pa boste ob srhljivem starcu sredi vode, dojilji z zobmi zveri in človeku z iznakaženim obrazom verjetno našli vse kaj drugega kot svoj notranji mir.
Sredi devetdesetih let je skupini umetnikov padlo na pamet, da bi se bilo lepo pokloniti slovitemu pisatelju Oscarju Wildu. Nastala je klopca iz marmorja, okrašena s piščevo skulpturo, imenovana Pogovor z Oscarjem Wildom, ki stoji v Londonu. Nekoliko moteče je, da se pogovarjate zgolj z avtorjevo glavo, ki deluje kot glava junaka njegove Salome, Janeza Krstnika – odrezana.
Večina ob besedi mama verjetno ne bi pomislila na velikanskega pajka. A prav tega, samico, pravzaprav, je ob tej besedi ustvarila umetnica Louise Bourgeois. Devetmetrska pajkovka 'Maman' se pojavlja po vsem svetu, stalna verzija pa med drugim stoji v Muzeju sodobne umetnosti v Stockholmu.
Namen je bil ustvariti čustva vzbujajočo podobo papeža Janeza Pavla II., nastal pa je kip, ki je vzbudil toliko odpora, da ga je moral Oliviero Rainaldi malce spremeniti. Najbolj pereča težava je bila podobnost papeža s fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem, ki jo je kipar pozneje odpravil. Kljub temu skulptura v Rimu z razprtim plaščem in brez telesa še vedno ne vzbuja preveč pozitivnih občutkov.
Papeževa skulptura z razprtim plaščem in brez telesa ne vzbuja preveč pozitivnih občutkov.
Vigelandov park skulptur v Oslu je ena največjih znamenitosti norveške prestolnice, posvečen je umetnosti Gustava Vigelanda. V 35 letih je avtor ustvaril 229 različnih kipov, ki odražajo različne vidike človeškega življenja. To seveda ni vedno lepo, zato ni nič čudnega, da nekatere skulpture, denimo kip moškega, ki je videti, kot da se otepa dojenčkov, vzbujajo tesnobne občutke – sploh če se ne poglabljamo v filozofijo, ki se skriva za umetniškim delom.
