Kmalu cepivo proti nasilju?

Na podganah so norveški raziskovalci izvedli poskus, v katerem so jim vbrizgali protitelesa, ki reagirajo na adrenokortikotropni hormon, pridobili pa so jih iz krvi 16 nasilnežev, obsojencev najstrožje varovanega zapora v Oslu. Med njimi je bilo 11 takšnih, ki so izvršili vsaj en umor ali bili obsojeni za poskus umora. Eden je kot član tolpe sodeloval pri umoru, štirje pa so bili obsojeni zaradi povzročitve hude telesne poškodbe ali posilstva. Podgane so se na protitelesa odzvale na presenetljiv način – postale so zlobne in nasilne do drugih v skupini, in to veliko hitreje kot sicer. Znanstveniki tako sklepajo, da imajo tisti, ki storijo najbolj nasilna kazniva dejanja, v sebi nekaj, kar jih k temu spodbuja, šlo naj bi za protitelo, ki vpliva na to, kako se posameznik odzove na stres.


Odkritje je pomembno predvsem zato, ker bi zdravnikom omogočilo, da bi lahko nekega dne nasilno vedenje začeli zdraviti in preprečevati, če bi tistim, ki bi kazali znake izjemnega nasilništva, vbrizgali nasprotna protitelesa od teh, ki so jih prejele podgane, s tem hormonom pa bi reagirala tako, da bi njegovo delovanje zmanjšala. Adrenokortikotropni hormon nastaja v nadledvični žlezi in spodbuja nastanek kortizola, znanega tudi kot stresni hormon. A znanstveniki si še niso enotni, kako protitelesa pravzaprav vplivajo na proizvodnjo stresnega hormona ter posledično na stopnjo nasilnega obnašanja pri posameznikih. Preden bi lahko o proizvodnji cepiva razmišljali, morajo tako prehoditi še dolgo pot.