Kmet našel novo vrsto dinozavra
Amaterski paleontolog, sicer pa kmetovalec, ki na svoji ogromni posesti v avstralskem Queenslandu goji avokade, je pred časom med okopavanjem drevja naletel na kosti, za katere je pravilno sklepal, da so izredno stare, zato jih je odnesel v muzej, strokovnjaki z univerze v Perthu pa so jih zdaj analizirali ter potrdili, da gre za izredno stare posmrtne ostanke pterozavra, letečega dinozavra, ki je na našem planetu živel pred davnimi 100 milijoni let. Že to je Kevina Petersena povsem navdušilo, saj so ravno dinozavri živali, ki jih najraje preučuje, nato pa se je izkazalo, da je odkril celo povsem novo vrsto pterozavra.
»Haliskia peterseni je imel razpon kril okrog 4,6 metra in moral je biti strašen plenilec. Pred toliko leti je bila večina Avstralije pod vodo, zato je moral imeti ta pterozaver res močna krila, da se je njegovo okostje znašlo tu, je moral premagati velike razdalje,« je dejala Adele Pentland, vodja skupine znanstvenikov, ki so identificirali novo vrsto pterozavra.
Pterozavri so bili prvi vretenčarji, ki so razvili sposobnost letenja, njihova krila pa niso bila pokrita s perjem, temveč kožno membrano, podobno kot pri današnjih netopirjih. Živeli so v mezozoiku, geološki dobi, ki se je začela pred približno 252 milijoni let, ko so svetu vladali dinozavri. Haliskia peterseni se je po besedah Adele Pentland najverjetneje prehranjeval z ribami in predniki lignjev, ki so živeli v teh koncih. Kljub velikosti pa pterozaver ni bil brez sovražnikov, pravi Pentlandova: »On je iz zraka lovil morske živali, a v morju je nanje prežalo nekaj še večjega. Samo lobanja kronozavra je merila poltretji meter, proti takšni živali haliskia ni imel nobene možnosti.«
