USODNI DAN

Kuža vsak dan čaka lastnika, ki je umrl pred letom dni (FOTO)

Zjutraj se udobno namesti na plaži in tam ostane do mraka. Njegov gospodar se usodnega dne ni vrnil z ribolova.
Fotografija: Simpatični mešanec vsakomur nameni prijazen pogled, a s svojega mesta se ne premakne. FOTO: Twitter
Odpri galerijo
Simpatični mešanec vsakomur nameni prijazen pogled, a s svojega mesta se ne premakne. FOTO: Twitter

Zgodba o Hačiju, japonskem kužku, ki je vsak dan vdano čakal svojega pokojnega gospodarja na železniški postaji, ima tudi perujsko različico. Na plaži v Punta Negri blizu Lime živi Vaguito, ki od jutra do večera vztrajno zre v valove in čaka na vrnitev svojega najboljšega prijatelja, ribiča.

Vseskozi upa, da se bo gospodar le vrnil. FOTO: Twitter
Vseskozi upa, da se bo gospodar le vrnil. FOTO: Twitter

Zre v valove in čaka

Ta je umrl že pred več kot letom, ponesrečil se je med plovbo, povedo domačini; možakar se je zjutraj s svojo posadko odpravil na ribolov, a se na veliko razočaranje ubogega Vaguita ni več vrnil. Psu so vrata svojega doma odprli tako rekoč vsi ribičevi prijatelji, a Vaguito se še danes ne želi sprijazniti, da njegovega ljubega gospodarja ne bo več nazaj. Pokojnikova prijateljica je postala kužkova skrbnica, a Vaguito, čeprav se zvečer udobno namesti ob njenih nogah, vsako jutro znova krene na obalo, kjer zre v valove vse do sončnega zahoda. Pri tem ni sam, povedo domačini, kužku pogosto delajo družbo številni obiskovalci plaže, ki so izvedeli za njegovo usodo in mu želijo izraziti sožalje, sočutje, ga pobožati, ga razveseliti s priboljškom. Simpatični mešanec vsakomur nameni prijazen pogled, a se s svojega mesta ne premakne, dokler se nad plažo ne zgrne mrak.

Vaguitova zgodba pa ni osamljena. Najbolj znana je Hačijeva, o psu z Japonske, ki je vsak dan na železniško postajo pospremil gospodarja in ga tam tudi pričakal ob koncu delavnika. Lastnik je nekega tragičnega dne umrl v službi zaradi možganske krvavitve, Hači, pasme akita, pa je kljub temu vsak dan ob isti uri na postaji čakal vrnitev svojega najboljšega prijatelja. Sčasoma so vsi zaposleni na postaji spoznali njegovo zgodbo in ga vzljubili ter zanj skrbeli do njegove smrti pri starosti 11 let. Psa, ki je postal japonski simbol zvestobe, so upepelili in pokopali ob gospodarju, njegovo krzno pa nagačili in razstavili v tokijskem muzeju. Pozneje so mu na železniški postaji postavili še bronasti kip, vsako leto 8. marca, na dan njegove smrti, pa se Hačiju poklonijo s skromnim obredom. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije