NA SHODIH
Lama osrečuje in miri protestnike
Caesar se je udeležil že več kot 50 shodov. Vsakdo ob njem postane in se nasmeji.
Odpri galerijo
Ko se razvnamejo strasti in mirni shodi prerastejo v burne proteste, je razjarjene množice tako rekoč nemogoče umiriti. Toda Caesarju uspevajo čudeži, tako vsaj kaže: prikupna lama je namreč redna udeleženka protestov, ki jih zadnje čase po ZDA ne primanjkuje, tam pa zna iz še najbolj podivjanih potegniti tisto najboljše. Ob njej so vsi jeznoriteži nenadoma povsem mirni, nasmejani, vsaj za nekaj trenutkov so videti celo srečni.
Na Caesarja je nadvse ponosen predvsem njegov lastnik Larry McCool iz Portlanda, ki s svojo lamo širi mir tam, kjer se ta zdi že zdavnaj pozabljen. Vsi premoremo ljubezen in sočutje, dokazuje lama, ob kateri obstane prav vsak protestnik in ji nameni prijazen ter nežen pogled, redki so tisti, ki se lahko uprejo božanju, objemu, klepetu z Larryjem. In vsaj za hip pozabijo, da so na ulico prišli besni in odločni, da tudi nasilno opozorijo na potrebo po spremembi, najsi gre za odpravo rasističnih obravnav, nerazsodnih gospodarskih potez države, neodgovornega odnosa do narave in planeta ali nerealnega spopadanja s pandemijo.
Tudi Caesar podpira vsa pomembna prizadevanja, pove njegov lastnik, a pri tem mu uspe ohraniti mirno kri in pozitivna občutja vzbuditi še pri drugih udeležencih. V gneči ne izgubi pameti, ni ga strah, še več, človeška družba, pa čeprav je ta kdaj resnično preštevilna, mu povsem ustreza. Verjetno se zaveda, da več ljudi pomeni tudi več pozornosti in objemov, se namuzne Larry, ki ima doma pravo pravcato farmo lam, a Caesar je med njimi edini aktivist, saj ve, kako se je treba vesti na mestnih ulicah, v množici več tisoč ljudi. To zahteva izredno miren in stabilen značaj ter zaupanje, ne nazadnje lame ne slovijo ravno kot živali, ki bi se rade dobrikale ljudem.
Caesar se nikoli ne drži zase, tudi na farmi se edini vidno razveseli obiskovalcev, še zaupa Larry, o lami pa krožijo številne objave na družabnih omrežjih: žival je namreč na več kot petdesetih protestih, na katerih je ponosno korakala, pritegnila največ pozornosti, poleg tega, da jo objemi radovednežev nadvse osrečujejo, pa zelo rada pozira in zre v fotografski objektiv.
V gneči ne izgubi glave
Na Caesarja je nadvse ponosen predvsem njegov lastnik Larry McCool iz Portlanda, ki s svojo lamo širi mir tam, kjer se ta zdi že zdavnaj pozabljen. Vsi premoremo ljubezen in sočutje, dokazuje lama, ob kateri obstane prav vsak protestnik in ji nameni prijazen ter nežen pogled, redki so tisti, ki se lahko uprejo božanju, objemu, klepetu z Larryjem. In vsaj za hip pozabijo, da so na ulico prišli besni in odločni, da tudi nasilno opozorijo na potrebo po spremembi, najsi gre za odpravo rasističnih obravnav, nerazsodnih gospodarskih potez države, neodgovornega odnosa do narave in planeta ali nerealnega spopadanja s pandemijo.
Tudi Caesar podpira vsa pomembna prizadevanja, pove njegov lastnik, a pri tem mu uspe ohraniti mirno kri in pozitivna občutja vzbuditi še pri drugih udeležencih. V gneči ne izgubi pameti, ni ga strah, še več, človeška družba, pa čeprav je ta kdaj resnično preštevilna, mu povsem ustreza. Verjetno se zaveda, da več ljudi pomeni tudi več pozornosti in objemov, se namuzne Larry, ki ima doma pravo pravcato farmo lam, a Caesar je med njimi edini aktivist, saj ve, kako se je treba vesti na mestnih ulicah, v množici več tisoč ljudi. To zahteva izredno miren in stabilen značaj ter zaupanje, ne nazadnje lame ne slovijo ravno kot živali, ki bi se rade dobrikale ljudem.
Protestniki ob lami vsaj za hip pozabijo na jezo.
Caesar se nikoli ne drži zase, tudi na farmi se edini vidno razveseli obiskovalcev, še zaupa Larry, o lami pa krožijo številne objave na družabnih omrežjih: žival je namreč na več kot petdesetih protestih, na katerih je ponosno korakala, pritegnila največ pozornosti, poleg tega, da jo objemi radovednežev nadvse osrečujejo, pa zelo rada pozira in zre v fotografski objektiv.