Na Hrvaškem v grobu številka 157 počiva vampir

Arheološka izkopavanja na Hrvaškem so prinesla zanimive vpoglede v običaje prednikov. Ob izkopavanju srednjeveškega groba so odkrili, da so bili posmrtni ostanki prestavljeni, pri glavi in ​​nogah pa sta bila dva kamna. To menda nakazuje na prepričanje pogrebnikov, da so pokopali - vampirja.

Na najdišču Rašaška (ali Račeša), nekdanjem oporišču vitezov templjarjev na vzhodu Hrvaške (v zahodnem delu Brodsko-posavske županije, v občini Okučani), so med 180 grobovi odkrili tudi sila nenavadnega, označenega s številko 157, poroča spletna stran sveoarheologiji.com, povzemajo pa svetovni mediji.

Na Hrvaškem so našli vitezov grob brez glave. FOTO: Milica Nikolić

V grobnici so posmrtni ostanki moškega srednjih let, verjetno starega med 40 in 50 let. Po mnenju raziskovalcev je bilo truplo po smrti izkopano, obglavljeno in ponovno pokopano s trupom, obrnjenim navzdol. Ni šlo za skrunitev, temveč za poskus preprečitve vrnitve pokojnika iz kraljestva mrtvih, so prepričani strokovnjaki.

»Čeprav je bil moški sprva pokopan v skladu s krščanskim naukom,« pojasnjuje arheologinja in antropologinja dr. Nataša Šarkić, »so bili njegovi posmrtni ostanki kasneje premaknjeni v nenavadno postavitev. Glava je bila odrezana, truplo pa obrnjeno na prsi. Zagotovo gre za človeški poseg, ki se je zgodil, ko so bila mehka tkiva še prisotna. To pomeni, da je nekdo takoj po pokopu odprl grob, skrbno ločil lobanjo in obrnil trup. Za to je moral obstajati razlog.« Gre za domnevnega vampirja, pojasnjuje.

Grozljivko Nosferatu je v dobi nemega filma leta 1922 posnel velikan nemškega ekspresionizma F. W. Murnau. FOTO: Arhiv Slovenske Kinoteke

Kol v srce

Verovanje v vampirje se je v slovanskih deželah širilo tudi po prihodu krščanstva. »Značilnost vampirjev je njihova domnevna neuničljivost,« pojasnjuje strokovnjakinja, »zato so bili sprejeti previdnostni ukrepi, da bi preprečili preobrazbo novih mrtvecev v vampirje.«

Grof Drakula, glavni lik romana Brama Stokerja iz leta 1897, je izmišljena oseba, zgled zanjo pa je bil vlaški knez iz 15. stoletja Vlad Tepeš, znan tudi kot Vlad III. Drakula, ki je svoje nasprotnike natikal na kol. FOTO: Wikimedia Commons

Običajno so trupla uničili ali jim v srce zabili kol, kot nam prikazujejo filmski ustvarjalci, a ni bilo vedno tako. »Uporabljene so bile tudi druge metode, na primer sežiganje posmrtnih ostankov ali obglavljenje ter nato položitev glave med stopala in noge, pa tudi pokopavanje trupla z glavo navzdol ali prekrivanje trupla s kupom kamenja.« Skratka, storjeno je bilo vse, da pokojnik ne bi spet vstal, poroča hrvaški Novi list.

Ostanki vampirja iz Račeše, ki je živel med 15. in 16. stoletjem, ne govorijo le o njegovi morebitni vrnitvi na Zemljo v obliki zlega duha, ampak tudi o življenju, zaznamovanem z nasiljem. Najverjetneje je šlo za viteza ali vojaka, ki se je znašel v vsaj treh spopadih. »Kar je pritegnilo našo pozornost, so bile poškodbe, ki so pokazale, da je v različnih obdobjih svojega življenja doživel številne travmatične dogodke. Nekatere poškodbe so bile posledica nesreč, druge so kazale na medsebojno nasilje,« pravi dr. Šarkićeva, ki iz analize posmrtnih ostankov rekonstruira trenutek smrti: »Medtem ko je okreval po zadnjem napadu, v katerem si je zlomil več reber, je bil usmrčen v napadu z ostrim hladnim orožjem, morda mečem. Dvakrat je bil zadet v glavo; sklepamo, da je zaradi zadnjih poškodb takoj umrl.«

Nesmrtna mitološka bitja, ki se hranijo s človeško krvjo, so večno priljubljena tema tudi med filmskimi ustvarjalci. Drakulo, najslavnejšega med njimi, je 1992. zaigral Gary Oldman. FOTO: Promocijski material

Ta vitez ali vojak je bil idealen kandidat za protivampirski tretma, je še prepričana arheologinja: »Lahko predstavlja osebo, ki se je v življenju oddaljila od norm skupnosti in se je vedla grešno in nasilno. Lahko pa je nekdo, ki je nasilno umrl, medtem ko je iskal maščevanje,« pojasnjuje.

Balkansko izročilo vampirje sicer opisuje kot zelo postavne, z dolgimi nohti in rdečkasto ali temno poltjo, poudarja Nataša Šarkić, Hollywood pa ta bitja vedno prikazuje kot aristokratska, vitka in bledopolta.