JAPONKE
Navijačice v jeseni življenja
Nikar jim ne recite babice, to jih jezi. Skupina vitalnih Japonk pleše s cofi.
Odpri galerijo
Živahne, bleščave in ponosne FOTOGRAFIJI: Reuters
Nikoli ni prepozno za uresničitev sanj, poudarja navijaška japonska skupina, katere najmlajša članica šteje 60 let, najstarejša pa 89. A kdor si jih drzne imenovati babice, mu trda prede, vitalne gospe so namreč v bleščavih in drzno oprijetih oblačilih, športni obutvi, enakih lasuljah, nič kaj skromno naličene in seveda z živahnimi cofi v rokah povsem mladostne, sploh ko pokažejo svoje spretne korake, v katerih se nekatere urijo že 25 let.
Med njimi tudi ustanoviteljica in najstarejša članica Fumie Takino, ki je nadvse ponosna, da se je lahko skupina po letu dni mirovanja zaradi protikoronskih ukrepov spet zbrala, in to v polnem številu. Zgodbo je začelo pet navdušenk pred četrt stoletja, pove Fumie, zdaj jih je zvestih sedemnajst, ki marljivo trenirajo večino dni v tednu, se pri tem neizmerno zabavajo ter sodelujejo v številnih oglaševalnih kampanjah in dobrodelnih akcijah.
Živahni starostniki niso na Japonskem, kjer je skoraj 30 odstotkov populacije starejše od 65 let, sicer nobena redkost, a kljub temu je družba potrebovala kar nekaj časa, da je sprejela navijačice upokojenke kot nekaj vsakdanjega. »Vsem se je zdelo nezaslišano, da se pri taki starosti uredimo tako drzno. To se ne spodobi za vaša leta, so vpili. A zdaj so se končno sprijaznili in postale smo zelo priljubljene,« je zadovoljna Fumie, prepričana, da predsodki okolice marsikoga odvračajo od uresničitve sanj in ciljev, kar je nadvse krivično. »Če si nekaj resnično želiš, te drugi ne smejo ovirati,« so spodbudne tudi preostale članice ekipe, zadovoljne, da so z vztrajnostjo zorale ledino za druge predstavnice upokojenske generacije.
Fumie se nedvomno drži svojih načel: prababica je po 50. letu poskusila vse, za kar prej ni imela časa, med drugim se je potapljala, skočila s padalom, kajtala in se preizkusila v igranju na ukulele; trenutno obiskuje tečaj španščine in plesa, nič kaj tuja ji ni niti računalniška tehnologija, kjer je naravnost nora na pasjanso. Navijaška skupina je tako le ena od njenih preštevilnih dejavnosti, ki jih bo ponesla v deseto desetletje.
Za mnoge predrzna oblačila
Med njimi tudi ustanoviteljica in najstarejša članica Fumie Takino, ki je nadvse ponosna, da se je lahko skupina po letu dni mirovanja zaradi protikoronskih ukrepov spet zbrala, in to v polnem številu. Zgodbo je začelo pet navdušenk pred četrt stoletja, pove Fumie, zdaj jih je zvestih sedemnajst, ki marljivo trenirajo večino dni v tednu, se pri tem neizmerno zabavajo ter sodelujejo v številnih oglaševalnih kampanjah in dobrodelnih akcijah.
89 je stara vodja skupine.
Živahni starostniki niso na Japonskem, kjer je skoraj 30 odstotkov populacije starejše od 65 let, sicer nobena redkost, a kljub temu je družba potrebovala kar nekaj časa, da je sprejela navijačice upokojenke kot nekaj vsakdanjega. »Vsem se je zdelo nezaslišano, da se pri taki starosti uredimo tako drzno. To se ne spodobi za vaša leta, so vpili. A zdaj so se končno sprijaznili in postale smo zelo priljubljene,« je zadovoljna Fumie, prepričana, da predsodki okolice marsikoga odvračajo od uresničitve sanj in ciljev, kar je nadvse krivično. »Če si nekaj resnično želiš, te drugi ne smejo ovirati,« so spodbudne tudi preostale članice ekipe, zadovoljne, da so z vztrajnostjo zorale ledino za druge predstavnice upokojenske generacije.
Predsodki jih niso odvrnili od uresničitve sanj.
Fumie se nedvomno drži svojih načel: prababica je po 50. letu poskusila vse, za kar prej ni imela časa, med drugim se je potapljala, skočila s padalom, kajtala in se preizkusila v igranju na ukulele; trenutno obiskuje tečaj španščine in plesa, nič kaj tuja ji ni niti računalniška tehnologija, kjer je naravnost nora na pasjanso. Navijaška skupina je tako le ena od njenih preštevilnih dejavnosti, ki jih bo ponesla v deseto desetletje.
