Ni videl izhoda: v strahu pred lakoto priznal umor

Drugega izhoda, kakor da gre v zapor, ni videl: ječa je bila mnogo mikavnejša od revščine in bede, je obupan po lažnem priznanju pojasnjeval Indijec, ki je vztrajal, da je umoril svojega lastnega brata.

Ta je sicer umrl zaradi možganske kapi, se je pozneje izkazalo, a ker sta sorojenca skupaj živela že vse življenje in se drug ob drugem prebijala skozi vsakdanjik, si Šubhašis Čakroborti iz Kalkute preprosto ni mogel predstavljati, da bo odtlej živel sam.

Ko se je starejši, 48-letni Debašis tako usodnega večera nenadoma zgrudil, se je Šubhašis v paniki, da sam ne bo preživel v okrutnem svetu, odpravil na policijo in jim zatrdil, da je pokončal brata. Možje postave so ga prijeli in zaslišali, potem pa se odpravili po truplo domnevne žrtve.

Debašis je imel čez glavo poveznjeno blazino, kar je nakazovalo, da ga je Šubhašis zares zadušil, kot je vztrajal, a nadaljnja zaslišanja in obdukcija so pokazali, da si je možakar vso tragično zgodbo izmislil. Z Debašisovo smrtjo ni bil povezan, saj je bila za moškega usodna kap, mlajši brat in nesojeni morilec pa je nazadnje le priznal, da si je želel življenja v zaporu, saj je bila to zanj edina rešitev pred lakoto in brezdomstvom.

Da bi se izplačalo živeti na stroške države, naj bi se pred smrtjo pogovarjala tudi z bratom, a takrat še nista vedela, kako bi izpeljala načrt. Ko se je Debašis, ki je zaradi poškodbe oči moral opustiti delo, zgrudil in mrtev obležal, pa je bil že dolga leta brezposeln Šubhašis prepričan, da se mu je priložnost ponudila kar sama. Kakšna kazen ga bo doletela zaradi nezaslišane laži, še ni znano, sam pa si nedvomno želi za zapahe.