Panika brez primere: iz morja je pogledala plavut (FOTO)

Ko je v nekem trenutku iz morja v španskem letovišču La Antilla pogledala plavut, je med kopalci in zbranimi na plaži zavladala panika brez primere. Ljudje so histerično kričali in opozarjali na nevarnost, posnetek vsesplošnega kaosa na plaži je bil kmalu objavljen na družbenih omrežjih.

Glede na to, da se v zadnjih tednih veliko govori o morskih psih ob (evropskih) plažah, ni presenetljivo, da se turisti bojijo. A po poročanju Daily Maila se zdi, da je bil alarm v tem primeru lažen. Španska policija je namreč sporočila, da morska »zver« na posnetku ni morski pes, temveč Cuvierjev kljunati kit.

Cuvierjevi kljunati kiti se sonarja tako prestrašijo, da dobijo bolezen, podobno dekompresijski, in nasedajo na obalo. FOTO: Ezadar

Na slab glas

Spomnimo, da so tintorero ali modrega morskega psa opazili sredi junija v Orihueli Costi, južno od Alicanteja, prav tako v Španiji. Še vedno pa pomnimo, da je bil napad morskega psa nedaleč od obale letovišča Sal Hašiš pri Hurgadi v Egiptu konec junija usoden za dve ženski, po napadu tigrastega morskega psa blizu Hurgade sredi junija pa je umrl ruski državljan.

»Ljudje, prosim, ostanite mirni! To ni morski pes in Stevena Spielberga ne boste videli na obali s kamero v roki. To niti ni kit ubijalec. Zdi se, da je žival, ki nas je obiskala, Cuvierjev kljunati kit, ki ima rekord v najglobljih potopih, a je zelo občutljiv za sonar. Verjetno je dezorientiran in bo kmalu nasedel,« so sporočili s policije. Kot je znano, je eden najuspešnejših hollywoodskih režiserjev Spielberg sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja režiral znameniti film Žrelo, ki je gledalcem prinesel kar precej strahu in na slab glas postavil morske pse.

Po podatkih hrvaškega Inštituta za raziskavo in zaščito morja Modri ​​svet so prisotnost Cuvierjevega kljunaša potrdili tudi v južnem delu Jadrana. Videli so jih v vodah med 700 in 1200 metri globine na območjih strme batimetrije, opažanja pa so strnjena vzdolž severnega in vzhodnega dela južnega jadranskega bazena, kjer dno pada skoraj navpično in se spušča do globine tisoč metrov. Opažene so bile tudi samice z mladiči (ki sesajo materino mleko), kar kaže na pomen južnega Jadrana za to vrsto.

V znanstvenih raziskavah je bilo zabeleženo, da se je enemu Cuvierjevemu kljunatemu kitu, ki ima običajno raje globoko morje, uspelo potapljati tri ure in 42 minut, ne da bi prišel po zrak.