DRUŽBENI EKSPERIMENT
Parkirišča zbira kot nalepke
Pred Sainsburyjem je najbolj zaželena tarča C1 .Potreboval je šest let, da je zapolnil vsa mesta.
Odpri galerijo
Nekateri prostori so občutno bolj priljubljeni, je ugotovil. FOTO: Leon Vidic
Iskanje prostega parkirnega prostora pred priljubljeno živilsko trgovino je za marsikoga nočna mora, za Garetha Wilda iz Bromleyja južno od Londona na Otoku pa zanimiv izziv. Možakar je do potankosti proučil parkirišče pred vedno polno trgovino iz verige Sainsbury, kot redni nakupovalec pa je sklenil preizkusiti prav vse prostore.
Seveda, lahko bi goljufal in se ob urah ali dneh, ko je prodajalna zaprta, preprosto selil od enega prostora do drugega, a je projekt želel izpeljati pristno. Števila nakupovalnih obiskov torej ni povečal, vsakokrat je preprosto poskušal izbrati prostor, ki ga še ni zasedal, pri tem pa mu je pomagala razpredelnica, ki si jo je izdelal in na kateri je ustrezno prečrtal že osvojene trofeje. Kot rečeno, ko je izločil prostore, namenjene invalidnim osebam in motociklistom, mu je preostalo 211 tarč, a nekatere so bile izjemno težko dosegljive, je sproti spoznaval. Zadnja, ki jo je osvojil, je bila F20, pa ne zato, ker bi bila najbolj priljubljena, ampak zato, ker je predel F najdlje od trgovine in se ga je tudi sam lotil zadnjega. Zlata vreden je parkirni prostor C1, ugotavlja, ta je enostavno dostopen z glavnega uvoza, obenem pa tudi zelo blizu vhoda v prodajalno.
Podvig je pritegnil tudi njegovo štiriletno hčer Aubrey, ki jo je neznansko zabavalo iskanje preudarno izbranih parkirnih prostorov, tako zelo, da Gareth načrtuje enak podvig še pred katero drugo trgovino. Ne nazadnje, pri izzivu ne gre le za analizo zasedenosti parkirišča, ampak tudi za spoznavanje družbe, poudarja: »Pri tem sem odkril neverjetno veliko različnih značajev in navad ljudi. Nekateri so redoljubni in se držijo pravil ter usmeritev, spet drugi so popolni bedaki, ki vozila parkirajo tako, kakor da bi bili sami na svetu. Podvig mi je dal dragocen vpogled v našo družbo, življenjski slog, razmišljanje posameznih nakupovalcev.«
Kakor album s sličicami
V šestih letih je dosegel cilj: končno je zasedel vseh 211 parkirnih prostorov, projekt pa opisuje kot izjemno dolgo zapolnjevanje albuma z nalepkami: »Saj veste, kako je, ko nikakor ne dobiš tiste edine sličice, ki ti še manjka! Tudi parkiranje je lahko nekakšno zbiranje nalepk.«Vse je potekalo pred njegovo najljubšo živilsko prodajalno. FOTO: Pixabay
Seveda, lahko bi goljufal in se ob urah ali dneh, ko je prodajalna zaprta, preprosto selil od enega prostora do drugega, a je projekt želel izpeljati pristno. Števila nakupovalnih obiskov torej ni povečal, vsakokrat je preprosto poskušal izbrati prostor, ki ga še ni zasedal, pri tem pa mu je pomagala razpredelnica, ki si jo je izdelal in na kateri je ustrezno prečrtal že osvojene trofeje. Kot rečeno, ko je izločil prostore, namenjene invalidnim osebam in motociklistom, mu je preostalo 211 tarč, a nekatere so bile izjemno težko dosegljive, je sproti spoznaval. Zadnja, ki jo je osvojil, je bila F20, pa ne zato, ker bi bila najbolj priljubljena, ampak zato, ker je predel F najdlje od trgovine in se ga je tudi sam lotil zadnjega. Zlata vreden je parkirni prostor C1, ugotavlja, ta je enostavno dostopen z glavnega uvoza, obenem pa tudi zelo blizu vhoda v prodajalno.
Izziv je bil tudi družbeni eksperiment.
Podvig je pritegnil tudi njegovo štiriletno hčer Aubrey, ki jo je neznansko zabavalo iskanje preudarno izbranih parkirnih prostorov, tako zelo, da Gareth načrtuje enak podvig še pred katero drugo trgovino. Ne nazadnje, pri izzivu ne gre le za analizo zasedenosti parkirišča, ampak tudi za spoznavanje družbe, poudarja: »Pri tem sem odkril neverjetno veliko različnih značajev in navad ljudi. Nekateri so redoljubni in se držijo pravil ter usmeritev, spet drugi so popolni bedaki, ki vozila parkirajo tako, kakor da bi bili sami na svetu. Podvig mi je dal dragocen vpogled v našo družbo, življenjski slog, razmišljanje posameznih nakupovalcev.«
