Picerija pod kraterjem

Bruhajoči vulkani so kljub številnim pastem in nevarnostim pravi magnet za turiste, tisti, ki jim je uspelo na peklensko vroče kamnine prenesti okusno kulinariko, pa so zadeli terno. Tako tudi David Garcia, ki v Gvatemali izkorišča toplotne vire ognjenika Pacaya, ki je februarja letos znova pokazal zobe.
 

Na nevarnost se požvižga

Picopek in računovodja se je poskusa lotil že pred osmimi leti, ko je na dobrote vabil na pobočja vulkana, a velikega navdušenja med obiskovalci ni bilo zaznati. Pacaya pa mu je ponudil novo priložnost pred meseci, ko se je znova prebudil.

Pogumni Garcia, od glave do peta napravljen v posebno zaščitno opremo in obutev, na posebnem pekaču, odpornem proti temperaturi do tisoč stopinj Celzija, zdaj ponuja najrazličnejše pice in seveda žanje občudovanje med lačnimi turisti pa tudi med domačini. Njegova picerija pod kraterjem, kjer sproti mesi testo, tako da je ponudba vedno sveža, vabi trume obiskovalcev, lačne dobrot, pripravljenih na vroči vulkanski kamnini, medtem ko se v njegovem ozadju spektakularno dviguje gost dim in tečejo reke lave iz žrela 2500 metrov visokega ognjenika, ki stoji le 25 kilometrov od prestolnice, Ciudada de Guatemala. Leta 1961 se je Pacaya prebudil iz več kot 70-letnega spanca in od takrat redno uprizarja eksplozivne ognjemete ter navdušuje turiste, lokalne oblasti pa drži na trnih in v nenehni pripravljenosti.



A v zadnjih mesecih je marsikdo pozabil na nevarnost in raje poskrbel za brbončice. Slastna pica gre za med, je zadovoljen Garcia, ki se trenutno požvižga na opozorila strokovnjakov glede dima in strupenih plinov ter letečih ognjenih kamnov. Železo se pač kuje – oziroma pica se peče –, ko je vroče, pravi picopek in računovodja.