Po 30 letih spet v kino

V razvitem svetu smo jokali in stokali, ko so nam med zaprtjem javnega življenja v sklopu protikoronskih ukrepov zaprli kinodvorane in odvzeli še marsikatero razkošje: kako pa bi brez njih preživeli več desetletij? Somalci so v tem pogledu nedvomno zgled strpnosti, saj se jim po 30 letih obeta kulturni in filmski preporod.

Kultura je pohujšljiva

Navdušeni obiskovalci, med katerimi so mnogi v gledališče v Mogadišu vstopili prvič v življenju, so morali prej opraviti vrsto varnostnih pregledov (pa ne PCT-določil), preden so si lahko ogledali dva kratka filma domačega režiserja Ibrahima CM, Hoos in Date from Hell. Za vstopnico so plačali po osem evrov, kar je bilo za mnoge pravo premoženje, a kot so povedali pozneje, se je nedvomno splačalo, saj so bili priče zgodovinskemu dogodku. Narodno gledališče je bilo nekoč eno od središč kulturnega dogajanja v somalski prestolnici, ki se je v prejšnjem stoletju lahko hvalila s številnimi kinodvoranami in kakovostnimi filmskimi projekcijami, koncerti, predstavami in drugimi zabavnimi dogodki. Zgradba, delo kitajskih inženirjev, je bila darilo Mao Cetunga leta 1967 in je dolgo veljala za kulturno platformo in priložnost za številne neuveljavljene ustvarjalce, igralce, pesnike in druge umetnike, leta 1991 pa je udarila državljanska vojna in ustavila kulturno življenje v prestolnici. V gledališču so se nastanile vojske in stavba, nekoč bleščava in ugledna, je začela propadati. Leta 2012 so jo po prenovi spet odprli, a le štirinajst dni pozneje so se v njej razstrelili samomorilski napadalci, prepričani, da so kulturne in zabavne prireditve pohujšljive.

Zdaj je čas za novo upanje, je prepričan direktor gledališča Abdikadir Abdi Jusu, zadovoljen z odzivom, a zaskrbljen, da bodo islamistične grožnje prebivalce odvračale od obiska kinodvorane. Nočno življenje, v Mogadišu nekoč zelo pestro in živahno, je zaradi strahu pred izgredi povsem zamrlo; mestne oblasti, ki so nenehno na preži in pripravljene na morebitno ukrepanje, so sicer teroristične skupine izgnale na podeželje, a strah, da bo nasilje znova skalilo mir, ostaja.