Po smrti lahko postanete diamant ali plošča. A postopek je precej drag
Ko se naše življenje konča, ni treba, da nas položijo v zemljo ali naš pepel vsujejo v morje, nekateri so našli veliko bolj posebne načine, kako lahko tudi po smrti ostanemo ob svojih bližnjih. V Združenih državah Amerike je denimo že dlje priljubljeno izdelovanje diamantov in pepela ali las pokojnega, dragi kamen pa lahko draguljar nato vgradi v kos nakita po želji in ljubljeno osebo tako vedno nosimo s seboj. Dobesedno.
Celotni postopek sicer ni najbolj prijazen do denarnice, saj je treba zanj odšteti med 2000 in 9000 evri, odvisno od tega, kako velik diamant želimo in iz kakšne kovine naj bo preostanek nakita.
Ponujajo pesmi s primernimi naslovi
Lisa Johnson, ki vodi krematorij v britanskem Southamptonu, pa se je domislila, da bi pepel pokojnih stisnila v vinilno ploščo. Združili so moči z britanskim podjetjem, ki izdeluje vinilne plošče, in ti prav v ta namen razvili povsem novo tehniko, s katero je mogoče pepel inkorporirati v ploščo.
Da pa ta ne bi zgolj sedela na polici ali v okvirju krasila stene, je mogoče na ploščo tudi posneti najljubšo glasbo, svojo ali pokojnikovo. Ali kaj tretjega. Za tiste, ki ne vedo, kakšno glasbo bi si omislili, ponujajo v krematoriju nekaj pesmi, katerih naslovi se jim zdijo primerni. A ne pričakujte sentimentalnih balad ali religioznih pesmi, na seznamu so denimo Don't Fear The Reaper (Ne boj se moža s koso), I'm On Fire (Gorim), Disco Inferno (Peklenski disko) in podobno.
Takšna plošča s skupno 36 minutami glasbe je nekoliko cenejša kot diamant, ne pa prav poceni, zanjo je treba namreč odšteti skoraj 2000 evrov. Kot pravi Johnsonova, plošča ni le lep spomin na pokojnega, izbira glasbe ter ovitka, na katerega lahko natisnejo fotografije, motivacijske misli, risbe, na bližnje deluje tudi izjemno pomirjujoče: »Organizacija pogreba je stresna, misliti je treba na ogromno stvari in ni časa, da bi se spominjali tistega, ki je odšel. Ko prebiramo osebne reči te osebe, pa je ravno nasprotno, na plan privrejo spomini, zgodbe in anekdote, smeh in solze, vsa čustva, za katera med pripravami na pogreb morda pozabimo.«
