Pokopali so ga skupaj z avtomobilom

Pravijo, da na oni svet ne moremo vzeti materialnih reči, a Mehičan Don Adan Arana, se je odločil, da se bo raje zgledoval po starih Egipčanih in drugih starodavnih kulturah, v katerih so svojim vladarjem in drugim premožnim rojakom v grobnice polagali razne njim ljube predmete, nakit, tudi denar. Arana pa si večnosti ni predstavljal brez svojega jeklenega konjička, za katerega je dolga leta varčeval, ko ga je končno dobil, pa je zanj skrbel kot za družinskega člana.

Pokojnega afriškega politika so posedli v avto, namesto da bi ga položili v krsto. FOTO: Facebook

Ker je Don Adan dolgo bolehal za neozdravljivo boleznijo, je imel dovolj časa, da je razmislil o tem, kako in kje si želi biti pokopan, zamislil si je tudi grobnico, ki je morala biti zelo velika, posledično pa dodatno utrjena, da so lahko vanjo spravili tako poltovornjak kot Aranove posmrtne ostanke. Delo je opravil žerjav, saj drugače težkega vozila ne bi mogli položiti v več metrov globoko luknjo, nato so na tovorni del spustili še krsto ter vse skupaj pokrili z ogromno zemlje.

V Mehiki poslednje želje jemljejo skrajno resno in tako so Aranovi bližnji upoštevali tudi vse, kar jim je pokojni naročil, četudi se je zdaj izkazalo, da jih lahko doleti plačilo visoke globe. Ker gre za neobičajen pokop ter nestandardno grobnico, bi namreč morali oblasti prositi za posebno dovoljenje, tega pa niso storili.

Sicer pa želja pokojnega Mehičana ni tako zelo neobičajna, kot se morda zdi. Lani je eden od politikov iz Republike Južne Afrike prav tako izrazil željo, da ga pokopljejo skupaj z njegovim ljubljenim mercedesom. A Tshekede Buffon Pitso si ni želel krste. Namesto vanjo so ga posedli na voznikov sedež, ga pripeli z varnostnim pasom in avto, ki so ga pokrili z belo prevleko, nato z vrvmi spustili v dva metra in pol globoko jamo, ki so jo Pitsovi družinski člani kopali več dni.

Ozadje nenavadne želje je po pogrebu lokalnim medijem pojasnila pokojnikova hči: »Moj oče je bil nekoč premožen poslovnež in imel je več avtomobilov znamke Mercedes, nato pa so prišli težki časi in moral jih je prodati. Pred dvema letoma je nato končno zbral dovolj denarja, da je lahko kupil rabljenega mercedesa, ki se je sicer kmalu pokvaril, a oče ga je obdržal. Parkiran je bil pred hišo in oče je vsak dan vsaj eno uro presedel za volanom in razmišljal. To je bil prostor, kamor se je umaknil, da je imel svoj mir. Zdaj bo lahko tudi na oni strani sedel za volanom in razmišljal.«