Pokukajte v prestolnico grdih ljudi pri naših sosedih

Kot bi italijansko srednjeveško mesece Piobbico obstajalo v vzporednem vesolju. Medtem ko se večina sodobnega zahodnega sveta uklanja in časti lepoto ter kjer je reklo, da resnična lepota prihaja od znotraj, zgolj brezpredmetna in nepomembna puhlica, so v Piobbicu na piedestal postavili grdost. »Grdota je vrlina, lepota je suženjstvo,« so skovali svoj moto, pod okriljem katerega danes koraka že več kot 30.000 ljudi, vsi člani Kluba grdih, ki se je rodil prav v tej italijanski vasici ter prerasel v svetovno gibanje.


Prikupno mestece, ujeto med apeninske vršace in Jadransko morje, že 140 let slavi grdost. Čeprav je s kamnitimi hišami, ki jih objemajo okoliški bujni zeleni gozdovi, na prvi pogled ljubko kot iz razglednice, se ga je oprijel sloves prestolnice grdih ljudi. Vse pa se je začelo z idejo, ki se je daljnega leta 1897 utrnila peščici vaščanov, ko so želeli samskim vaščankam poiskati življenjske sopotnike in partnerje. »Pomembno je, kakšna je oseba navznoter, in ne, kako je videti,« je od začetka poudarjal tam skovani Klub grdih, katerega zasnova je bila vaška različica ženitne posredovalnice, a se je nato razvijal in preraščal svoje prvotne okvire. A nikoli ni opustil ideje, ki jo člani poudarjajo še danes. Da je notranja lepota bolj pomembna od zunanjosti.

Vaški klub je prerasel v svetovno združenje grdih ljudi, danes z že več kot 30.000 člani. In le še raste. Vsak se namreč lahko včlani vanj, posebno odstopanje od trenutnih prevladujočih lepotnih standardov ni nujno. Starejši člani združenja ob včlanitvi zgolj prevzamejo mesto sodnikov in vsakega prosilca ocenijo, ocene pa se gibljejo od »nedoločnega do izjemno grdega«.