Pri 92 letih prvič na smučke
Anglež v otroštvu nikoli ni imel priložnosti za vijuganje po belih strminah. Hvaležen je domu upokojencev, da so mu uresničili sanje.
Odpri galerijo
Nikoli ni prepozno, dokazuje Robert Trulocke, ki je pri častitljivih 92 letih pogumno prvič stopil na smuči in doživel svojo zimsko pravljico.
Pravzaprav se je namestil na posebej zanj prirejene smuči, na katere so pritrdili njegov invalidski sedež, poseben snežni rekvizit pa je upravljal izkušeni smučar. A pustimo podrobnosti ob strani, Bob, kot mu pravijo bližnji, iz Witneyja v Oxfordshiru na Otoku, je vsekakor izkazal pogum, kakršen je pri njegovih vrstnikih izjemno redek, za uresničitev otroških sanj pa je hvaležen predvsem osebju v domu za starejše občane Millers Grange, kjer so 92-letnika spodbujali k izzivu na belih strminah in mu sanjski dan, začinjen s slalomiranjem, tudi omogočili. V mladosti ni bilo ne časa ne denarja za smučarijo, se spominja, ko je odrasel, pa ga je zapustil pogum, priznava.
Bob je bil vedno avanturist po duši, rad se spominja popotovanj po Evropi, ki sta si jih pogosto privoščila z zdaj že pokojno ženo. Nekoč sta se z minijem odpeljala dobrih tisoč kilometrov do jezera v Švici in tam taborila, še zasanjano pove.
Pravzaprav se je namestil na posebej zanj prirejene smuči, na katere so pritrdili njegov invalidski sedež, poseben snežni rekvizit pa je upravljal izkušeni smučar. A pustimo podrobnosti ob strani, Bob, kot mu pravijo bližnji, iz Witneyja v Oxfordshiru na Otoku, je vsekakor izkazal pogum, kakršen je pri njegovih vrstnikih izjemno redek, za uresničitev otroških sanj pa je hvaležen predvsem osebju v domu za starejše občane Millers Grange, kjer so 92-letnika spodbujali k izzivu na belih strminah in mu sanjski dan, začinjen s slalomiranjem, tudi omogočili. V mladosti ni bilo ne časa ne denarja za smučarijo, se spominja, ko je odrasel, pa ga je zapustil pogum, priznava.
Avanturist po duši
Dogodek je organiziral Snozone, pokrito zimsko središče z umetnim snegom, ki razpolaga s številnimi varnimi progami, primernimi za manj izkušene, Bob pa je med smučarsko preizkušnjo tako zelo užival, da je svojega vodnika prosil za več voženj. »Čudovito je bilo to doživeti, samemu mi ne bi uspelo nikoli,« je ganjen možakar in pristavil, da je za njim nepozaben dan. »Starost ne sme biti nikakršna ovira, vsakdo ima pravico, da si poskuša uresničiti sanje!«V mladosti ni bilo ne časa ne denarja za smučarijo.
Bob je bil vedno avanturist po duši, rad se spominja popotovanj po Evropi, ki sta si jih pogosto privoščila z zdaj že pokojno ženo. Nekoč sta se z minijem odpeljala dobrih tisoč kilometrov do jezera v Švici in tam taborila, še zasanjano pove.