ČUDEŽNI DEČEK
Pri devetih letih že diplomiral
Čudežni deček iz Belgije načrtuje še doktorat in študij medicine. Neverjetno hitro vpija znanje, želi si razvijati umetne organe.
Odpri galerijo
Prekosil je ne le svoje vrstnike, temveč vse študente na fakulteti za elektrotehniko.
Preprosto izjemen je, ga opisujejo profesorji na fakulteti, zadovoljni, da se je Laurent Simons že odločil za doktorski študij. Mimogrede, novopečeni diplomant fakultete za elektrotehniko Univerze za tehnologijo v Eindhovnu je star komaj devet let.
Toda njegova prihodnost je, kot kaže, zapečatena, čudežni deček ima namreč že začrtano kariero: želi si razvijati umetne organe. Da bo v življenju dosegal neverjetne rezultate, je očitno njegova usoda, ga opevajo zaposleni na univerzi in ponosni starši, ki sina podpirajo tudi pri naslednjem podvigu, študiju medicine.
Znanja mu nikoli ni dovolj, vse, kar sliši in prebere, vpija kot goba. Uči se mnogo hitreje kot vsi študenti, osnovna šola je bila zanj mala malica. Ker je bil toliko hitrejši od vrstnikov, ga je bilo preprosto nesmiselno zadrževati v razredu in ga učiti pisati ter računati, ko pa se je s takšnim znanjem tako rekoč rodil. Že v prvih letih je pokazal neverjetne sposobnosti pomnjenja in radovednost za vse, kar se dogaja v njegovi okolici, a da je pravi genij, si ni v družini upal napovedati nihče.
No, le njegovi stari starši so vseskozi poudarjali, da ima Laurent neverjeten talent, a le kdo bi poslušal dedke in babice, ki svoje vnuke nenehno opevajo in kujejo v zvezde že zaradi vsakega najmanjšega napredka! No, pri Laurentu se niso zmotili, deček, ki sicer prihaja iz nadvse izobražene družine in intelektualnega okolja s samimi doktorji znanosti, pa je prekosil vsa pričakovanja.
Mama Lydia Simons rada poudarja, da je za sinovo nadarjenost zaslužna zdrava prehrana z veliko ribami, ki jih je pogosto uživala v nosečnosti, toda znanstveniki neizmernih sposobnosti devetletnika še ne znajo pojasniti. A Laurentovi profesorji trezno opozarjajo, da dečka ne gre opevati zgolj zaradi neverjetne inteligence, temveč tudi izjemno prijetnega značaja. Tudi starši poudarjajo, da si svojemu otroku želijo omogočiti kar se da normalno otroštvo, zato ga redno spodbujajo k igri. Laurent se najraje zabava s svojim psom, v prostem času, ki si ga sicer ne privošči pogosto, pa se zaposli s kakšno igrico na pametnem telefonu.
Toda njegova prihodnost je, kot kaže, zapečatena, čudežni deček ima namreč že začrtano kariero: želi si razvijati umetne organe. Da bo v življenju dosegal neverjetne rezultate, je očitno njegova usoda, ga opevajo zaposleni na univerzi in ponosni starši, ki sina podpirajo tudi pri naslednjem podvigu, študiju medicine.
Tudi kariera je že začrtana: razvijal bi umetne organe.
Znanja mu nikoli ni dovolj, vse, kar sliši in prebere, vpija kot goba. Uči se mnogo hitreje kot vsi študenti, osnovna šola je bila zanj mala malica. Ker je bil toliko hitrejši od vrstnikov, ga je bilo preprosto nesmiselno zadrževati v razredu in ga učiti pisati ter računati, ko pa se je s takšnim znanjem tako rekoč rodil. Že v prvih letih je pokazal neverjetne sposobnosti pomnjenja in radovednost za vse, kar se dogaja v njegovi okolici, a da je pravi genij, si ni v družini upal napovedati nihče.
Dedek in babica sta imela prav
Starši podpirajo ambicioznega sina, ki že načrtuje študij medicine.
Mama Lydia Simons rada poudarja, da je za sinovo nadarjenost zaslužna zdrava prehrana z veliko ribami, ki jih je pogosto uživala v nosečnosti, toda znanstveniki neizmernih sposobnosti devetletnika še ne znajo pojasniti. A Laurentovi profesorji trezno opozarjajo, da dečka ne gre opevati zgolj zaradi neverjetne inteligence, temveč tudi izjemno prijetnega značaja. Tudi starši poudarjajo, da si svojemu otroku želijo omogočiti kar se da normalno otroštvo, zato ga redno spodbujajo k igri. Laurent se najraje zabava s svojim psom, v prostem času, ki si ga sicer ne privošči pogosto, pa se zaposli s kakšno igrico na pametnem telefonu.
