Priljubljena mlada ženska tri leta mrtva ležala doma, preden so jo našli

Po mnenju prijateljev je bila Joyce Vincent priljubljena mlada ženska, ki ji je ves svet ležal pred nogami. Imela je redno službo v mednarodni korporaciji in ogromno oboževalcev, ki so jo želeli bolje spoznati. Kljub širokemu krogu prijateljev je bila Joyce v tragičnih okoliščinah najdena mrtva pri komaj 38 letih.

Policija je 25. januarja 2006 vstopila v njen dom v severnem Londonu in na kavču našla njene »večinoma okostenele« ostanke. Joyceino truplo je bilo obdano z zavitimi božičnimi darili, televizor pa je bil še vedno prižgan.

Glede na to, kako razpadli so bili njeni posmrtni ostanki, je bilo jasno, da je že dlje mrtva, vendar nihče ne bi mogel reči, kako dolgo je v resnici ležala na kavču in gnila. Prvi namig je bila hrana v njenem hladilniku, ki ji je leta 2003 potekel rok uporabe.

Po nekaj poizvedovanja se je izkazalo, da je Joyce decembra tistega leta med gledanjem televizije verjetno doživela astmatični napad. 

Odprla mnogo vprašanj

Šokantne okoliščine njene smrti so zgrozile Veliko Britanijo, saj so se vprašanja tej o grozljivi situaciji začela kopičiti. Kako je mogoče, da je živahna mlada ženska, ki je bila nekoč tako priljubljena, tri leta ležala mrtva v svojem stanovanju, ne da bi to kdo opazil?

Joyce se je rodila leta 1965 v Hammersmithu staršem priseljencem. Njena mama je umrla, ko ji je bilo 11 let, in odraščala je s štirimi starejšimi sestrami v jugozahodnem Londonu. Obiskovala je dekliško šolo, vendar jo je pri 16 letih zapustila brez kvalifikacij.

V osemdesetih letih se je obkrožila s skupino prijateljev iz glasbene industrije in dneve preživljala na jadranju, večere pa na zabavah v bleščečih nočnih klubih. Zaradi svojih poznanstev je Joyce večerjala z zvezdniki, kot je Stevie Wonder, hodila s poslancem in živela z vodjo turneje pevke Betty Wright Alistairjem.

Ta je že prej razkril, da je imela Joyce neverjetno avro, ki naj bi še bolj prišla do izraza zaradi njene skrivnostne, varovane preteklosti. 

Srečala Nelsona Mandelo

Leta 1985 se je ustalila in se zaposlila pri družbi za upravljanje investicijskih skladov, nato pa se je pridružila družbi Ernst & Young v oddelku za zakladništvo. Pri 25 letih se je udeležila koncerta Nelsona Mandele – mednarodnega poklona svobodni Južni Afriki v Wembleyju. Alistair ji je omogočil, da je lahko stopila v zakulisje in se srečala z znamenitim borcem za svobodo in bila obkrožena z množico zvezdnikov.

Toda 11 let zatem se je Joyceino življenje močno spremenilo.

Leta 2001 je iz neznanih razlogov pustila službo in nekaj časa živela v varni hiši (zavetišče, kamor se zatečejo žrtve nasilja) ter delala kot čistilka v nizkocenovnem hotelu. V tem času se je odtujila svoji družini in prekinila stike z nekdaj bližnjimi prijatelji.

Februarja 2003 se je preselila v stanovanje nad nakupovalnim središčem. Bilo je v lasti javnega stanovanjskega podjetja in je bilo namenjeno nastanitvi oseb, ki so preživele nasilje v družini.

Mesec dni pred smrtjo se je prvič počutila slabo – bruhala je kri, zaradi česar je bila sprejeta v bolnišnico. Ugotovili so, da ima razjedo na želodcu, in dva dni pozneje se je vrnila domov.

Potem je izginila do 25. januarja 2006, ko so uslužbenci stanovanjskega sklada odprli njena vhodna vrata.

Delavce, ki so šli v stanovanje, da bi preverili tisoč neplačanih najemnin, so pričakali kupi pošte – med njimi tudi nekaj takšne z datumi iz leta 2003.

Joyce so našli na hrbtu na kavču s še vedno prižgano televizijo in ogrevanjem. Obdukcija ni mogla pokazati vzroka smrti, ker so bili ostanki »večinoma skeletni«, domnevajo pa, da je doživela napad astme.

Prepuščena samotni smrti

Joyce so morali identificirati tako, da so primerjali zobozdravstvene kartoteke s počitniško fotografijo, na kateri se smehlja. Preiskava je pokazala, da so sosedje domnevali, da je njeno stanovanje nenaseljeno, za vonj po razpadajočih ostankih pa so krivili bližnje koše za smeti.

Joyceina okna so bila nameščena tako, da nihče ni mogel pogledati noter, stanovanjski blok pa je bil v hrupni okolici, zato ob neprestanih zvokih televizije nihče nikoli ni pomislil, da je kaj narobe. Tudi ko so se v sosednja stanovanja začeli plaziti hrošči, so stanovalci okna preprosto zaprli.

Elektrika in ogrevanje sta še vedno delovala, saj so se računi samodejno plačevali. Enako je bilo z najemnino, zato so uradniki mislili, da je z Joyce vse v redu.

Šele ko je njena socialna pomoč prenehala pokrivati najemnino in so se dolgovi začeli kopičiti, se je pokazalo, da nekaj ni v redu.

Sestre najele zasebnega detektiva

O Joycinem življenju so leta 2011 posneli celo film, naslovljen Sanje o življenju (Dreams of a Life) z Zawe Ashton v glavni vlogi, ki je zgodbo nesrečnice ponovno potisnil v središče pozornosti. Režiserka Carol Morley se je pogovarjala s prijatelji in nekdanjimi partnerji, da bi razumela, kako je Joyceina smrt lahko tako dolgo ostala neopažena.

Nekdanji prijatelj John Ioannou je dejal: »Težava z Joyce je bila v tem, da je bila zelo privlačna. To, da je bila tako lepa in zelo pametna, veliko bolj inteligentna, kot je kazala na prvi pogled, ji je bilo v breme. Mislim, da je živela več različnih življenj.«

Čeprav se je v zadnjih mesecih življenja zaprla pred svetom, so njene sestre vedno mislile nanjo. Ko je izginila, so bile tako zaskrbljene, da so najele zasebnega detektiva, da bi jo izsledil. Ko niso dobile nobenega odgovora, so sklepale, da je sestra namerno prekinila stike z njimi.