Skrivnostne zgodbe ljudi, ki so se »vrnili od mrtvih«: nekega dne so izginili, nato pa …

Izginotje osebe je skoraj vedno povezano z neverjetnim občutkom strahu in nemoči. Družine so pogosto v negotovosti, žalosti, tesnobi in bolečini. Na žalost je čez čas manj verjetno, da bo oseba najdena živa in zdrava. Samo spomnite se primera Mateja Periša in kako smo vsi nestrpno pričakovali vrnitev pogrešanega mladeniča ... V večini primerov se iskanje konča z žalostno novico.

Danes vam predstavljamo zgodbo o treh skrivnostnih izginotjih in še bolj skrivnostnih vrnitvah oseb, ki jih leta in leta niso našli ter jih zato razglasili za mrtve.

Steven Kubacki

Februarja 1978 je bil 23-letni Steven Kubacki študent. 20. februarja se je odpravil na smučanje ob obali Michiganskega jezera. Ker se naslednji dan ni vrnil domov, ga je družina prijavila kot pogrešanega. Sledili sta iskalna in reševalna akcija, saj so reševalci našli njegove smuči in nahrbtnik.

Odtisi stopal v snegu so vodili do roba jezera, zaradi česar so reševalci sklepali, da je Steven morda padel skozi led in umrl. Petnajst mesecev pozneje naj bi se zbudil tisoč kilometrov stran, v Pittsfieldu – brez spomina, kaj se mu je zgodilo.

Pittsfield je mesto, kjer je nekoč živel njegov oče. Stephen je bil oblečen v neznana oblačila in je nosil kovček, poln čudnih zemljevidov. Peljal se je domov in pozvonil na vratih. Njegov oče je bil šokiran, ko je pred vrati zagledal sina, ki je izginil pred 15 meseci. Družina je namreč verjela, da je mrtev.

Stephen je pozneje trdil, da se ne spominja preteklih 15 mesecev in da je zadnja stvar, ki se je spominja, jezero Michigan. Njegova zgodba je v michiganskih arhivih registrirana pod »paranormalno«.

Sherri Papini

Bil je 2. november 2016, ko je Sherri Papini, gospodinja iz Kalifornije, odšla na rekreacijo in izginila brez sledu.

22 dni kasneje se je takrat 34-letna Sherri ponovno pojavila. Trdila je, da sta jo ugrabili dve Španki. Bila je pretepena, z opeklinami in s telesnimi poškodbami, imela je kratko postrižene lase in okoli pasu zavezano verigo. Povedala je, kako sta ji tisti dan, ko je tekla blizu svojega doma, dve ženski sledili. Nato naj bi jo ugrabili in zaklenili v temno sobo brez oken, kjer je bila privezana 22 dni.  

A zgodba se je začela rušiti, ko je FBI na njenem spodnjem perilu našel DNK neznanega moškega. Šele leta 2019 so agenti in lokalna policija, zadolženi za Sherrin primer, odkrili identiteto osebe, ki ji je genski vzorec pripadal: njen bivši fant. Moškega je zaslišala policija, nato pa je priznal, da je bila Shrerri v njegovi hiši 22 dni in da se je v tem času večkrat poškodovala, shujšala in ga prosila, naj jo poškoduje. Nekdanjemu fantu naj bi povedala, kako jo je mož zlorabljal in da je pobegnila od njega. Po 22 dneh ga je prosila, naj jo vrne domov, ker je pogrešala svoje otroke. Marca 2022 so jo aretirali in priznala je krivdo. Po plačilu varščine je na prostosti.

Ettore Majorana

Ettore Majorana je imel sijajno kariero fizika, ko je leta 1938 izginil. 11. januarja 1938 je prispel v Neapelj, naslednji dan pa se je javil na inštitutu za fiziko, katerega direktor je bil Antonio Carrelli. Majorana je v četrtek, 13. marca, začel svoje pedagoške dejavnosti, ki so običajno trajale do petka, 25. marca. Po vrnitvi z inštituta je napisal dve pismi, eno Carrelliju in drugo svoji družini. V pismu Carelliju je dejal, da se je zavestno odločil za izginotje in da ga naj nihče ne išče. Družini je pisal, »naj ne nosi črnine, naj se ga spominjajo in mu odpustijo«. Na ladjo se je vkrcal ob 22.30 in iz Neaplja odpotoval proti Palermu. A ko je prispel v Palermo, je Carrelliju poslal telegram: »Dragi Carelli, upam, da ste prejeli telegram in pismo hkrati. Vendar sem si premislil, vrnem se jutri ...« Še isti dan ob 19. uri se je vrnil v Neapelj, a tam se je za njim izgubila vsaka sled.

Čeprav se je sam odločil za izginotje, je njegova družina zahtevala, da ga policija išče. Zadevo so po letu dni zaključili, ker so menili, da si je nesrečnik sodil sam.

Leta 2008 so v programu italijanske televizije v resničnostnem šovu o pogrešanih govorili o primeru Majorani. Gledalec je poklical na televizijo in rekel, da gospod Majorani živi v Valencii kot gospod Bini. Gledalec je poslal tudi njegovo fotografijo, izvedenci na policiji pa ugotovili neverjetno podobnost. Italijansko tožilstvo je leta 2015 primer zaključilo s teorijo, da se Majorana nikoli ni ubil, ampak je živel v Valencii do (verjetno) naravne smrti.

Nekateri njegovi znanci in raziskovalci domnevajo, da je zaradi svoje povezave z izgradnjo zavezniške atomske bombe (delal je pri masi nevtrina) bodisi prebegnil v Argentino, bodisi se umaknil v samostan, bodisi so ga umorili agenti tretjega rajha.