Slovo v krofu z vaniljevo kremo

Ko umre starostnik, ki je živel polno in zadovoljno, ne smemo objokovati njegove smrti, temveč slaviti njegovo življenje, poudarjajo pri novozelandskem podjetju Dying Art (umirajoča umetnost), ki ponuja slovo v stilu: v krsti, ki pri udeležencih pogreba zvabi nasmeh na ustnice in solze sreče, ne pa žalosti.

Tako so nedavno pokopali tudi bratranca direktorja podjetja, ki izdeluje krste: Phil McLean, ki so ga prijatelji poznali po izvrstnem smislu za humor, je k zadnjemu počitku legel v gromozanskem krofu z vaniljevo kremo. V krsti, oblikovani po njegovi najljubši slaščici, torej, svojo željo pa je Phil bratrancu Rossu Hallu izrazil že pred časom, saj je svoj pogreb skrbno načrtoval in poskrbel tudi za finančno plat obreda. »Vsi se ga bodo zdaj spominjali po tem gromozanskem krofu. In se ob misli na njegov pogreb nasmejali, kar si je Phil nadvse želel,« pripoveduje vdova Debra, ki je kakor preostali sorodniki in prijatelji ob pogledu na moževo krsto prasnila v smeh in takoj obrisala solze.

Ross Hall se je krst po meri in posebnem okusu domislil že pred petnajstimi leti, a je pri vsakomer, ki mu je predlagal tako duhovito zamisel za tako žalostni dogodek, naletel na negativen odziv. Da se kaj takšnega ne spodobi, so mu govorili nesojeni vlagatelji, dokler ni naletel na nekaj somišljenikov in začel projekt, ki mu danes prinaša dostojen prihodek, svojcem pa malce lažje sprejemanje slovesa pokojnega. Do zdaj je podjetje izdelalo številne zanimive stvaritve, tudi jadrnico, gasilski tovornjak in čokolado, včasih pa svojci naročijo klasično krsto z dodatki, kot so dragulji in fotografije ter različni potiski. Cene so seveda različne in odvisne od dizajna, za nekatere je treba odšteti po več tisočakov, izdelki pa so biorazgradljivi in do okolja prijazni.



Seveda, tudi Hall ima seveda že dodelano svoje slovo: sprva je načrtoval rdečo krsto s plameni, zdaj pa je otrokom zabičal, da ga morajo pokopati v običajni leseni krsti in za pogreb obleči zgolj v tangice z leopardjim vzorcem.