UČENKA
Šolo bi rada končala pred 100. letom
Mehičanka se je pri 92 letih naučila brati in pisati.
Odpri galerijo
Mehičanki Guadalupe Palacios se bodo vendarle izpolnile sanje – končno bo lahko šla v srednjo šolo. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi imela že 96 let. Palaciosova si zdaj želi, da bi ji srednjo šolo uspelo zaključiti še pred njenim 100. rojstnim dnem. Ženica velja za eno najbolj navdušenih dijakinj na šoli.
»Želim si dati vse od sebe. Danes je čudovit dan,« je dejala v ponedeljek, na svoj prvi dan v srednji šoli v kraju Tuxtla Gutierrez. V skladu s pravili je bila ustrezno oblečena v šolsko uniformo z belo polo majico in črnim krilcem ter rožnatim puloverjem. Že od začetka si vestno dela zapiske pri kemiji in matematiki, potrudila se je tudi pri urah plesa.
Za Palaciosovo je bila šola vse življenje nedosegljiva. Odraščala je v revni vasici, kjer je že od otroštva pomagala na kmetiji, namesto da bi obiskovala šolo. Ko je odrasla, je na tržnici prodajala perutnino, se vmes poročila in rodila šest otrok. Nikoli se ni naučila brati in pisati, no, vsaj do 92. leta ne, ko se je vendarle vključila v program opismenjevanja. »Zdaj lahko končno pišem pisma svojim fantom,« se je namuznila. Ko se je naučila brati in pisati, še zdaleč ni prenehala, temveč je dobila še dodatni zagon.
Leta 2015 se je vpisala v osnovno šolo za odrasle ter jo končala v manj kot štirih letih. Ko se je želela vpisati še v srednjo šolo, je naletela na težavo, saj v Mehiki ni ločenih srednjih šol za otroke in starejše. Zato se je vpisala v redno srednjo šolo, kjer so njeni sošolci zdaj dobrih osem desetletij mlajši. Njenih ambicij pa s srednjo šolo ni konec: nekoč si želi postati vzgojiteljica v vrtcu!
»Želim si dati vse od sebe. Danes je čudovit dan,« je dejala v ponedeljek, na svoj prvi dan v srednji šoli v kraju Tuxtla Gutierrez. V skladu s pravili je bila ustrezno oblečena v šolsko uniformo z belo polo majico in črnim krilcem ter rožnatim puloverjem. Že od začetka si vestno dela zapiske pri kemiji in matematiki, potrudila se je tudi pri urah plesa.
Za Palaciosovo je bila šola vse življenje nedosegljiva. Odraščala je v revni vasici, kjer je že od otroštva pomagala na kmetiji, namesto da bi obiskovala šolo. Ko je odrasla, je na tržnici prodajala perutnino, se vmes poročila in rodila šest otrok. Nikoli se ni naučila brati in pisati, no, vsaj do 92. leta ne, ko se je vendarle vključila v program opismenjevanja. »Zdaj lahko končno pišem pisma svojim fantom,« se je namuznila. Ko se je naučila brati in pisati, še zdaleč ni prenehala, temveč je dobila še dodatni zagon.
Leta 2015 se je vpisala v osnovno šolo za odrasle ter jo končala v manj kot štirih letih. Ko se je želela vpisati še v srednjo šolo, je naletela na težavo, saj v Mehiki ni ločenih srednjih šol za otroke in starejše. Zato se je vpisala v redno srednjo šolo, kjer so njeni sošolci zdaj dobrih osem desetletij mlajši. Njenih ambicij pa s srednjo šolo ni konec: nekoč si želi postati vzgojiteljica v vrtcu!