Sosede strašil z lužami krvi in razkosanimi trupli

Za večino je noč čarovnic izgovor, da se našemijo, morda potrkajo na sosedova vrata v upanju na čokoladico ali dve ter se predvsem dobro zabavajo. Nekateri ta praznik vzamejo že nekoliko bolj resno in tedne prej preživijo v pripravah in ustvarjanju čim bolj domiselnega in dodelanega kostuma, za piko na i pa z visečimi pajki, morda plastičnimi okostnjaki in duhovi iz belih rjuh v hišo strahov spremenijo svoj dom. In potem je tu Steven Novak.

Umetnik iz teksaškega mesta Dallas. Ki je grozo in strah noči čarovnic ponesel na povsem novo raven. Svojo hišo in predvsem vrt spredaj je spremenil v prizorišče krvavega pokola, tako realističnega z litri in litri umetne krvi, (umetnimi) odsekanimi udi ter iznakaženimi trupli, da so nekateri mimoidoči, prepričani, da so trčili ob prizorišče pokola kakšnega serijskega morilca, ustvarjalnemu Stevenu za vrat poslali celo policijo.

Kdor se je v minulih dneh sprehodil mimo Stevenove hiše, ga je verjetno oblila ledena zona.

Pred vhodnimi vrati mlaka že skoraj zasušene krvi, krvave sledi pa vodijo proti pločniku, vse do trupla sredi potke na vrtu, ki mu hrbet prebada motorna žaga. Negibno moško truplo visi tudi s strehe, iz glave pa mu štrli mačeta. Tretje izmaličeno, s krvjo oblito truplo na verandi. Na zelenici pa v črno vrečo za smeti zavito spet novo truplo, trdno zlepljeno skupaj s srebrnim lepilnim trakom. In če vse to še ne kriči dovolj glasno, da se je tu moralo dogajati nekaj skrajno nasilnega, že v slogu privržencev zloglasnega serijskega morilca Charlesa Mansona, potem je tu še samokolnica, polna okrvavljenih odsekanih človeških udov. No, tako si je Novak zamislil letošnjo noč čarovnic.

»Želel sem nekaj, kar bi ljudi prestrašilo do obisti, ko bi se tu mimo sprehodili po mraku ali pozno ponoči. Nekaj nadvse realističnega. Brez luči, umetne megle, lebdečih strahov. Zato sem zbral več človeških lutk in čez vse zlil okoli 75 litrov umetne krvi,« pripoveduje Teksašan. In medtem ko je večini sosedov, pa tudi mimoidočim, njegova različica hiše strahov ugajala, jih je peščica vendar bila zgrožena.


»Policija je nekajkrat prišla do mene, odzvali so se na telefonske klice. A doma sem bil le ob dveh priložnostih.« A četudi so ga morali možje postave nekoliko okrcati, Stevena to ni odvrnilo, da ne bi že začel snovati nekaj še srhljivejšega za prihodnje leto. »Moji načrti za letos so bili na papirju videti precej bolj grozni, kot je vse na koncu izpadlo. Torej – naslednje leto!«